dišáti -ím nedov. (á í) 1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo;
zrak je dišal od samega cvetja;
brezoseb. diši po vrtnicah;
iz kuhinje vabljivo diši // oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih
● ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen// evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi;
zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju;
brezoseb.: diši po snegu;
že takrat je močno dišalo po vojni 3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala;
hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto 4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš dišèč -éča -e:
dišeč po kadilu; dišeče seno; prijetno dišeč dim / dišeča sol
♦ bot. dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; dišeči volčin grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti, Daphne cneorum; dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata; vrtn. dišeči grahor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sád Frazemi s sestavino sád:
ne rodíti sadôv,
ne rodíti sadú,
prepovédan sád,
prepovédan sád je nàjslájši,
rodíti sád,
rodíti sadôve,
užívati sadôve svôjega déla,
žéti sadôve svôjega déla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sádež Frazemi s sestavino sádež:
prepovédan sádež,
prepovédan sádež je nàjslájši
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sirénski -a -o (ẹ̑) poud. ~o petje |zapeljivo, vabljivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti svêtla tóčka,
edína svêtla tóčka,
iskáti šíbke tóčke,
mŕtva tóčka,
obstáti na mŕtvi tóčki,
obtičáti na mŕtvi tóčki,
odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa],
odpráviti šíbke tóčke,
opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa],
ostáti na mŕtvi tóčki,
poznáti šíbke tóčke kóga/čésa,
premákniti kàj z mŕtve tóčke,
premákniti se z mŕtve tóčke,
svêtla tóčka,
šíbka tóčka,
znájti se na mŕtvi tóčki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vabljív -a -o prid., vabljívejši (ī í) ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh // ki s svojimi lastnostmi vzbuja željoa) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje b) iti kam sploh: vabljiv večer;
vabljivo sonce c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga;
vabljiva gledališka vloga;
vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu e) izkoristiti ga: vabljive cene;
vabljiva priložnost vabljívo prisl.:
vabljivo dišati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vabljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vónjati -am nedov. (ọ̑) 1. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: cvetje močno, prijetno vonja;
iz kuhinje vabljivo vonjajo jedi;
vonjati po vrtnicah;
brezoseb. v sobi vonja po kavi // oddajati, dajati vonj sploh: vonjati po dimu, gnoju; neprijetno, prijetno vonjati
● nar. prekmursko pokvarjena hrana vonja smrdi2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: besede rojaka vonjajo po domači pokrajini / vse vonja po porazu 3. preh. zaznavati vonj: on ni vonjal smradu, drugi pa so si zatiskali nosove / že v predsobi smo vonjali ribe 4. biti sposoben zaznavati vonj; vohati: ta človek nenavadno dobro vonja 5. knjiž. vohati, duhati: pes vonja po smetišču / vonjati nevarnost, ugodno priliko predvidevati, slutitivonjajóč -a -e:
vrnil se je, vonjajoč po žganju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zadišáti -ím dov. (á í) 1. dati, povzročiti prijeten vonj: akacije so opojno zadišale;
hrana je zadišala po vsem prostoru;
brezoseb.: od stojnic s sadjem je vabljivo zadišalo;
zadišalo je kot v cvetličarni // dati, povzročiti vonj sploh: iz kuhinje je zadišal dim 2. ekspr. dobiti, pokazati značilnosti česa: čas je zadišal po vojni;
brezoseb. zadišalo je po snegu 3. ekspr., z dajalnikom vzbuditi željo, zamikati: tobak mu je zadišal 4. preh., zastar. zavohati, zaduhati: mačka je zadišala miš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zamámno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) neobč. ~ lepa ženska vabljivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.