ali1 [poudarjeno àli] prir. vez.
1. loč. Bo ~ ne bo; Recite da ~ ne; marec ~ sušec;
2. protiv., pešaj. Bili so nezadovoljni, ~ pomagati si niso mogli vendar; Bil je velik čudak, ~ otroci se ga niso bali ampak
ambiciózen -zna -o [ijo]; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ igralec; publ. ~ načrt velik, velikopotezen; biti zelo ~
ambicióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑)
ás1 -a m živ. (ȃ) pikov ~; člov., poud. smučarski ~ |vrhunski športnik|; poud. Ti si pa ~ |velik spretnež|
bábilon -a m (ȃ) poud. |velik nered, zmešnjava|
balván -a m (ȃ) neobč. (velika) skala; poud. ~ marmorja |velik kos|; zem. (samovnjak)
bleščèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ biser; poud.: ~ dvorec |razkošen, sijajen|; ~ uspeh |zelo velik|
brezdánji -a -e (á; ȃ) poud. ~ prepad |zelo globok|; privzdig. ~ obup zelo velik
brezdánjost -i ž, pojm. (á; ȃ)
brezúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ duševni bolnik; poud.: ~ strah |zelo velik|; ~o ravnanje |nespametno, nerazsodno|
brezúmnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
brezúpen -pna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ položaj |zelo težek|; poud. ~ nered |zelo velik|; Njegova bolezen je ~a
brezúpnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
brús -a m (ȗ) ročni ~; poud. jezikovni ~ |priročnik za jezikovno kulturo|; člov., slabš. |neroden, velik človek|
butíčast -a -o; bolj ~ (í) slabš. velik ~ fant |debeloglav|
čudodélnik -a m, člov. (ẹ̑) biti velik ~
čudodélnica -e ž, člov. (ẹ̑)
čudodélničin -a -o (ẹ̑)
dél -a [tudi -u̯] m (ẹ́; ẹ̑) ~ celote; nadomestni ~i; zahodni ~ gorovja; prinesti k hiši svoj ~ delež; publ. velik ~ ljudi tega ne ve veliko
denár -ja m z -em (á) posoditi ~; menjati, preštevati ~; papirnati ~; ponarejeni ~; poud.: kupiti za velik ~ |znesek, plačilo|; biti pri ~u |veliko ga imeti|; gosp. kupna moč ~a
deséttisočglàv -áva -o in deséttisočgláv -a -o (ẹ̑ȁ ẹ̑á ẹ̑á; ẹ̑ȃ) poud. |zelo številen, velik|: ~a množica
dobríčina1 -e m, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: stari ~; Bil je velik ~
dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla
dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči
po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~
dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina
dolgín -a [u̯g] m, člov. (ȋ) poud. |velik moški|
dolgínka -e [u̯g] ž, člov. (ȋ) poud.
dolgínast -a -o [u̯g] (ȋ) poud. ~ mladenič |velik|
drág1 -a -o tudi drág -a -ó; drážji -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~o stanovanje; poud. kupiti kaj za ~ denar |za velik znesek|
drágost -i ž, pojm. (á)
eksplozíja -e tudi eksplózija -e ž, pojm. (ȋ; ọ́) ~ mine; poud. čustvena ~ |silovito izražanje čustev|; publ. ~ avtomobilizma |velik obseg|
ékstra.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |zelo velik, poseben| ékstraprofít
en -a -o [poudarjeno èn êna -o] nedoločni člen, neknj. pog. Vse življenje je bil ~ velik revež; Ona je pa res ~a velika reva; To so ti ~i čudaki
gigántski -a -o; bolj ~ (á; ȃ) poud. |nenavadno velik, velikanski|: ~ kip
góljat -a m, člov. (ọ̑) poud. |zelo velik, močen človek|
gránd.. tudi gránd prvi del podr. zlož. (ȃ) |velik| grándhotél tudi gránd hotél
grando.. prvi del podr. zlož. |velik| grandomán, grandomaníja
grižljáj -a tudi grížljaj -a m z -em (ȃ; ȋ) velik ~; ~ kruha
grômek -mka -o; -ejši -a -e (ó; ó) poud.: ~ smeh |glasen, hrupen|; ~ uspeh |zelo velik|
gromozánski -a -o; bolj ~ (ȃ) poud.: ~ avtomobil |zelo velik, ogromen|; ~a pošast |grozna, strašna|; ~o razbijanje po vratih |močno, silovito|
haló1 -ja m s -em pojm. (ọ̑) knj. pog. hrup, nemir: zagnati velik ~
héndikep -a m, pojm. (ẹ̑) šport. |izenačenje možnosti za zmago|; publ. Izključitev igralca je bila za domače moštvo velik ~ izguba, udarec
hrást -a m (á) posekati ~; biti velik, močen kot ~; snov., prakt.sp. pohištvo iz ~a iz hrastovega lesa
hrúst -a m, člov. (ȗ) poud. |velik, zelo močen človek|
hrústast -a -o (ȗ) poud. ~ fant |velik, zelo močen|
hrúšč -a m s -em pojm. (ȗ) povzročati ~; velik, poud.: peklenski, strahovit ~ |zelo močen|; zagnati velik ~ in trušč |zelo se razburiti|
igráčkar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. Ta otrok je velik ~ |se rad igra|
igráčkarjev -a -o (ȃ) poud.
intenzíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ študij; Njegov vpliv je zelo ~ močen, velik; ~a barva izrazita; ~a bolečina huda
intenzívni -a -o (ȋ) ~ tečaj angleščine |časovno in vsebinsko zelo zgoščen|; ~o gospodarstvo |ki vlaga veliko dela in sredstev|
intenzívnost -i ž, pojm. (ȋ)
izdátek -tka m (ȃ) To je bil zanj velik ~; mesečni, tekoči ~i; zmanjšati ~e za kaj; ●~i po osebi izdatki na/za osebo
izostáti -stánem dov.; drugo gl. ostati (á ȃ) ~ iz šole, od pouka, z dela; publ.: Časopis je danes izostal ni izšel; Posledice niso izostale so nastopile; Uspeh dela ni izostal je bil razmeroma velik
izvédenec -nca m z -em člov. (ẹ̑) pravn. pravni, sodni ~; publ. biti velik ~ v slovenski književnosti poznavalec, strokovnjak
izvédenka -e ž, člov. (ẹ̑)
izvédenčev -a -o (ẹ̑)
jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|
jédka -e ž, člov. (ẹ̑)
jédčev -a -o (ẹ̑)
jêjmene in jèjmene razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, to je pa zares hudo; ~, kako si že velik
káos -a m, pojm. (ȃ) |neizmeren prazen prostor|; poud. gospodarski ~ |velik nered, zmeda|
kiklópski -a -o (ọ̑) ~i zidovi; poud. ~ spomenik |nenavadno velik, velikanski|
kólikršen kóli -šna ~ -o ~ tudi kólikršenkóli -šnakóli -okóli poudar. ozir. poljubn. mer. zaim. zv. (ọ̑ ọ̑) Naj bo ~ ~, zame je dovolj velik
kólikšen1 -šna -o vpraš. mer. zaim. (ọ́; ọ̑) ~ bo dobiček; Ne ve se, ~ bo pridelek; poud. ~ trud za nič uspeha |tako velik|
kólos -a m (ọ̑) zelo velik kip; poud. betonski ~ |velika betonska stavba|
kómik -a m, člov. (ọ́) nastop znanega ~a; poud. biti velik ~ |šaljivec|
kómičarka -e ž, člov. (ọ́)
kompléten -tna -o; -ej(š)i -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~a zbirka znamk |celotna|; knj. pog. ~ nesmisel velik, popoln
komplétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
komplimènt -ênta m (ȅ é) verjeti ~om poklonom, pohvalam; Brez ~ov, prosim |brez vljudnosti, vljudnostnih pohval|; poud.: dajati komu ~e |hvaliti ga|; Zanj je bil to velik ~ |priznanje|
kònj kônja m s -em živ., mest. ed. tudi kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. tudi kónjih (ȍ ó) osedlati ~a; slabš. Ti si pa res ~ |velik, neroden človek|; šah. vzeti damo s ~em s skakačem; šport. skakati čez ~a
kônjev -a -o (ó)
korenják -a m, člov. (á) poud. |velik, močen človek|
korenjákinja -e ž, člov. (á) poud.
kraljévski -a -o (ẹ́) ~ dvorec; poud.: ~ hrast |izredno lep, velik|; ~a igra |šah|; ~o plačilo |zelo veliko, obilno|
po kraljévsko primer. prisl. zv. (ẹ́) poud. ~ ~ se zabavati |zelo|
krés -a m, mn. kresôvi tudi krési (ẹ̑) zakuriti ~; poud. Vas se je spremenila v en sam ~ |velik ogenj|; privzdig. zanetiti ~ upora |spodbuditi upor|; čakati do ~a |do 24. junija|; nardp. O ~i se dan obesi
krík -a m (ȋ) divji, pretresljiv ~; ~i na pomoč klici; pojm. V hiši je bil velik ~ kričanje; privzdig. ~ po ljubezni |potreba, želja|; poud.: zadnji ~ tehnike |najnovejše dognanje|; vik in ~ |veliko razburjenje|
krížkráž1 -a m s -em (í/ȋá; í/ȋȃ) poud.: narisati velik ~ |črti v obliki črke X|; ~ črt, gub |veliko|; narediti ~ čez kaj |odločno zavrniti, razveljaviti kaj|
krpàn -ána in krpán -a m, člov. (ȁ á; ȃ) poud. |zelo velik, močen človek|; živ., prakt.sp. zgibni avtobus
kulák -a m, člov. (á) |veleposestnik v carski Rusiji|; slabš. |velik kmet, gruntar|
kulákinja -e ž, člov. (á)
lárifári1 -ja m z -em (ȃȃ) neknj. pog. Kar praviš, je velik ~ nesmiselno govorjenje
legván -a m živ. (ȃ) |zelo velik ameriški kuščar|
léksikonski -a -o (ẹ̑) ~i podatki; ~ format knjige |večji, velik|
mačkón -a m živ. (ọ̑) poud. |velik maček|
mahálo -a s (á) ~ praproti |velik list|; s papirnatim ~om si hladiti obraz; člov., slabš. ~ pa ne neha govoriti |z rokami mahajoč človek|
makro.. prvi del podr. zlož. |velik| makroskópski
mákro..1 prvi del podr. zlož. (ȃ) |velik| mákrobiótika, mákroekonomíja, mákrokózmos, mákrostruktúra
mákro..2 tudi mákro prvi del podr. zlož. (ȃ) |velik| mákrodrúžba tudi mákro drúžba
malikoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) spreobračati ~e; poud. ~ denarja |kdor daje denarju velik pomen|; biti ~
malikoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
malikoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
mánko -a m (ȃ) gosp. ~ v skladišču; poud. Rad pije, to je velik ~ napaka, pomanjkljivost
másten -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ kos mesa; poud.: ~ zaslužek |zelo velik, obilen|; ~a šala |nespodobna|; ~a zaušnica |silovita, močna|
mástni -a -o (á) publ. ~i tisk krepki tisk
mástna -e ž, pojm., rod. mn. -ih (á) poud. pripovedovati ~e |nespodobne šale|
mástno -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
mástnost -i ž, pojm. (á)
mega.. prvi del podr. zlož. |velik| megafón
megalít -a m (ȋ) arheol. |velik kamnit blok|
megalo.. prvi del podr. zlož. |velik| megalomán
meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim
meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
mesojédec -dca m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je meso|: Bil je velik ~
mesojédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
mesojédčev -a -o (ẹ̑) poud.
nàdčlovéški -a -o (ȁẹ́) ~ lik v drami; poud. ~ napor |zelo velik|
nàdčlovéškost -i ž, pojm. (ȁẹ́)
nagláven2 -vna -o (ȃ) star. velik, hud: Ta greh ni ~
naglávni -a -o (ȃ) ~ greh
nèdopovedljív -a -o; -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ doživljaj; poud. ~ obup |zelo velik|
nèdopovedljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèmájhen -hna -o (ȅȃ) poud.: ~ prispevek |precej velik, precejšen|; ~a skrb |velika, huda|
nèmájhnost -i ž, pojm. (ȅȃ) poud.
nènavádno1 prisl. (ȅȃ)
1. nač. ~ se vesti
2. mer., poud. ~ lep, sposoben, velik |izredno|
nènormálno1 nač. prisl. (ȅȃ) ~ potekati; poud. ~ velik človek |nenavadno|
nèobvladljív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) živahen, ~ fant; poud. ~ odpor |zelo velik|
nèobvladljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèpoboljšljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ hudodelec; poud. ~ lažnivec |velik|
nèpoboljšljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèpomirljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ otrok; publ.: ~ sovražnik zelo velik, hud; ~a stališča → nespravljiva, zelo različna
nèpomirljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèpopravljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ stroj; poud. biti ~ lažnivec |velik|
nèpopravljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèprekosljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ umetnik; poud. doseči ~ uspeh |zelo velik|
nèprekosljívost -i ž, pojm. (ȅí)
neréd -a m, pojm. (ẹ̑) ~ v predalih; ne prenašati ~a; poud. Po odhodu vodstva je v podjetju nastal velik ~ |zmeda|; preprečevati ~e
nèslúten -a -o (ȅú; ȅȗ) publ. doživeti ~ napredek |zelo velik|; neobč. ~e težave nepričakovane, nepredvidene
nèslútenost -i ž, pojm. (ȅú; ȅȗ)
nesmísel -sla [-u̯] m, pojm. (ȋ) pripeljati do ~a; zaiti v ~; poud. čisti, pravi ~ |velik|; pokazati ~ tega ukrepa nesmiselnost; števn. besedni ~i; pripovedovati ~e
nèsorazmérno mer. prisl. (ȅẹ́) ~ rasti; ~ velik
nevoščljívec -vca m z -em člov. (ȋ) velik ~
nevoščljívka -e ž, člov. (ȋ)
nevoščljívčev -a -o (ȋ)
nèvsakdánji -a -e; bolj ~ (ȅá) ~ prizor; poud. ~ pogum |zelo velik|
nèvsakdánje -ega s, pojm. (ȅá) doživeti kaj ~ega
nèvsakdánjost -i ž, pojm. (ȅá)
nèzaslíšan -a -o; bolj ~ (ȅȋ) poud.: ~ uspeh |zelo velik|; ~e cene |zelo visoke|; ~o naključje |nenavadno, čudno|
nèzaslíšanost -i ž, pojm. (ȅȋ) poud.: ~ znanstvenih odkritij |izrednost, nenavadnost|; števn. storiti ~
neznánski -a -o (ȃ) poud. ~ hrup |zelo velik|; star.: ~ občutek nenavaden, čuden; pošast z ~im obrazom zelo grdim, neprikupnim; ~a bolezen grozna
neznánskost -i ž, pojm. (ȃ)
občúten2 -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) poud. |precej velik, precejšen|: ~a razlika; Škoda je ~a
občútnost -i ž, pojm. (ȗ) poud.
obílen -lna -o [tudi u̯n]; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ zajtrk; poud. ~ nos |velik, debel|; neobč. ~a udeležba številna; Žetev bo ~a
obílnost -i ž, pojm. (ȋ)
oblásten2 -tna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ gospodar; neobč. ~ nebotičnik zelo velik, mogočen; oblasten nasproti komu biti ~ ~ podrejenim
oblástnost -i ž, pojm. (á)
obséžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gozd; omilj. ~ trebuh |velik|; Ta članek je preveč ~
obséžnost -i ž, pojm. (ẹ́)
odlóčen2 -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; poud.: naleteti na ~ odpor |velik, močen|; pričakovati ~e spremembe |pomembne, velike|
odlóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
odmèv -éva m (ȅ ẹ́) slišati ~; ~i korakov; Roman je imel velik ~; publ. Sprejeti sklep je ostal brez ~a brez uspeha, učinka; pojm. ~ od sten
odzív -a m, pojm. (ȋ) ~ volilcev na vabilo; publ. Dogodek je naletel na velik ~ |o njem so veliko govorili, pisali|
ogrômen -mna -o in ogrómen -mna -o (ȏ; ọ̑) ~ kup snega |zelo velik|
ogrômnost -i in ogrómnost -i ž, pojm. (ȏ; ọ̑)
orják -a m, člov. (á) poud.: zgodbe o ~ih |o velikih, močnih ljudeh|; biti ~ med vrstniki |zelo velik, močen|; duhovni ~ |duhovno nadpovprečen človek|; živ., poud. vzlet zračnega ~a |velikega letala|
orjákinja -e ž, člov. (á) poud.
orkán -a m, pojm. (ȃ) |vihar|; poud. ~ revolucije |velik nemir, silovite spremembe|
osupljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ prizor; poud. doseči ~ uspeh |zelo velik|
osupljívost -i ž, pojm. (í)
otròk -ôka m, člov., mn. otrôci otrók otrôkom otrôke pri otrócih ●otrokih z otróki ●otroci (ȍ ó) roditi ~a; nezakonski ~; predšolski ~; privzdig. Nosi ~a pod srcem |je noseča|; poud.: ~ je na poti |noseča je|; čudežni ~ |ki zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost|; Pričakuje ~a |je noseča|; ~ ljubezni |spočet iz ljubezni staršev|; biti velik ~ |biti otročji, naiven|; biti ~ svojega časa |imeti tipične značilnosti časa, razmer|; biti ~ narave |rad imeti naravo|
pečénkar -ja m s -em člov. (ẹ̑) |strokovnjak za pripravo pečenk|; poud. biti velik ~ |ljubitelj pečenke|
pečénkarica -e ž, člov. (ẹ̑)
pečénkarjev -a -o (ẹ̑)
pečénkaričin -a -o (ẹ̑)
pogúm -a m, pojm. (ȗ) lotiti se dela s ~om; dobiti ~ opogumiti se; poud.: levji ~ |zelo velik|; Kar s ~om |pogumno|; iron. Kakšen ~, lagati njemu |predrznost, nesramnost|
polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka
polnokŕven -vna -o [u̯n] (ŕ; ŕ ȓ ŕ) poud. ~ otrok |zdrav, rdečeličen|; publ. ~ prikaz doživetja prepričljiv, verjeten; poud.: ~ umetnik |velik|; ~a osebnost |polna življenjske moči, strasti|
polnokŕvni -a -o [u̯n] (ŕ) vet. ~ konj
polnokŕvnost -i [u̯n] ž, pojm. (ŕ)
pomèn -éna m (ȅ ẹ́) beseda z več ~i; narod v današnjem ~u besede; Praksa izgublja ~, publ. na ~u; publ.: velik ~ ceste za kraj; odločilni ~ odbora vloga, vpliv; poud.: brez ~a je razpravljati |nepotrebno je|; Nima ~a pogrevati stvari |nesmiselno je|; neobč. Življenje ima ~ smisel, vrednost; zgodovinski ~ njegovih pesmi vrednost, pomembnost; jezikosl. preneseni ~
posédek -dka m (ẹ̑) velik ~ nasipa; neobč. ~i pri sosedovih družabna srečanja
poštèn -êna -o; -ejši -a -e (ȅ é é; é) ~ človek; poud.: ~ kos mesa |precej velik, precejšen|; ~ prehlad |hud|; ~ sunek |močen|; ne najti nobene ~e trgovine |primerne|; nevtr. ostati ~; pošten do koga biti ~ ~ vseh
poštêni -ega m, člov. (é) pohvaliti ~ega
poštêno -ega s, pojm. (é) poud. ves dan ne jesti nič ~ega |izdatnega|
poštênost -i ž, pojm. (é)
pragmátik -a m, člov. (á) pri delu biti velik ~; nauki ~ov pragmatistov
pragmátičarka -e ž, člov. (á)
pragmatíst -a m, člov. (ȋ) nauki ~ov; pri delu biti velik ~ pragmatik
pragmatístka -e ž, člov. (ȋ)
práznik1 -a m (á) čestitati k ~u, za ~, ob ~u; priti na ~; za ~e oditi kam; ob ~ih se obiskovati; božični ~i; državni, kulturni ~; ~ dela |1. maj|; poud. Izid knjige je bil zanj velik ~ |veliko zadovoljstvo|
prebójen -jna -o (ọ́; ọ̑) ~ zid; publ. doseči ~ uspeh zelo velik
prebójni -a -o (ọ́; ọ̑) ~a moč krogle
prebójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
predstávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predstávljanje (á) koga/kaj komu/čemu ~ svoje prijatelje staršem; Slika ~a štiri letne čase; publ.: Vsaka od teh knjig ~a celoto je celota; To ~a velik problem za gospodarstvo je, pomeni
predstávljati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstávljati si -am si (á) koga/kaj ~ ~ različne predmete
prékla -e ž (ẹ̑) fižolova ~; knj. pog., poud. njegove dolge, suhe ~e |noge|; člov., slabš. |zelo velik, suh človek|
prerazlíčen -čna -o (í; í ȋ í) ~i cilji; poud. velik izbor ~ih stvari |zelo različnih|
prerazlíčnost -i ž, pojm. (í)
presenetljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ izid; poud. ~ uspeh |zelo velik|
presenetljívo -ega s, pojm. doživeti kaj ~ega (í)
presenetljívost -i ž, pojm. (í)
pridobíti -ím dov. pridóbil -íla, nam. pridobít/pridobìt; drugo gl. dobiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dosti denarja; ~ gledalce; ~ težo; pridobiti kaj iz česa ~ maslo iz mleka; pridobiti koga/kaj za koga/kaj ~ ljudi za sodelovanje; pridobiti komu/čemu kaj ~ slovenščini velik ugled; ●pridobiti na čem ~ ~ času pridobiti čas; ~ ~ hitrosti pridobiti hitrost
priméra -e ž (ẹ̑) povedati kaj z duhovito ~o; biti v ~i s kom dober; poud.: biti strokovnjak brez ~e |velik|; trpeti brez ~e |zelo, hudo|
priskútiti -im dov. -en -ena; priskútenje (ú ȗ) poud. komu kaj ~ gostu jed |vzbuditi velik odpor do jedi|
priskútiti se -im se (ú ȗ) poud. komu/čemu Vsem se je priskutil |postal neprijeten, zoprn|
privléči -vléčem dov., nam. privléč/privlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ hlod k cesti; poud. ~ s seboj velik nahrbtnik |težko prinesti|; ~ ranjenca v zavetje
privléči se -vléčem se (ẹ́) ~ ~ po trebuhu; poud. ~ ~ domov |s težavo priti|
problém -a m (ẹ̑)
1. rešiti ~; ~ logike; mat. (matematični) ~; publ. palestinski ~ palestinsko vprašanje
2. knj. pog. težava: imeti ~e s čim, s kom; življenjski ~i; Vse bi še šlo, samo denar je ~; Ta otrok je velik ~ |je zelo težaven|
prodóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ glas; ~ mislec; neobč. ~ uspeh zelo velik; publ. Podjetje je vse bolj ~o uspešno, konkurenčno
prodórnost -i ž, pojm. (ọ́)
promèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ovirati ~; telefonski ~; gosp. imeti velik ~; ~ z živili; dati v ~ nove bankovce
razglèd -éda m (ȅ ẹ́) Z vrha hriba je lep ~; soba z ~om na morje; imeti velik ~ po sodobnem slovstvu
rekórden -dna -o (ọ̑) poud. ~ pridelek pšenice |zelo velik|
rekórdni -a -o (ọ̑) ~ čas
rekórdnost -i ž, pojm. (ọ̑)
résen -sna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ človek; poud. ~ prepir |hud, velik|; biti zelo ~ za svoja leta
résni -a -o (ẹ́) ~a glasba
résnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ pri študiju; z ~jo se lotiti dela resno
robávsast -a -o; bolj ~ (ȃ) slabš.: ~ fant |robat, grob|; ~ plesalec |neroden, neuglajen|; biti ~ in plečat |velik, zelo močen|
rogovíla -e ž (í) hrastova ~; poud. ~ ceste |razcep|; člov., slabš. |zelo velik, okoren človek|
rogovílast -a -o (í) ~ hrast; slabš. ~ človek |zelo velik, okoren|
rogovílo -a s, člov. (í) slabš. |zelo velik, okoren človek|
rómp -a in ròmp rômpa m, pojm. (ọ̑; ȍ ó) poud. zganjati velik ~ in pomp |hrup|
róp -a m (ọ̑) bančni ~; poud. ~ stoletja |zelo velik|; pojm. živeti od ~a od ropanja
saprabólski -a -o (ọ̑) poud. imeti ~ dar govora |zelo velik|
sijájen -jna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ emajl; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten|; ~ načrt |zelo uspešen, učinkovit|; ~ uspeh |zelo velik, izreden|; biti ~e volje |zelo dobre|
sijájnost -i ž, pojm. (ȃ)
sílno mer. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) poud. |zelo, močno|: ~ kričati; ~ velik
skòk skóka in skòk skôka m (ȍ ọ́; ȍ ó) narediti pet ~ov; ~ z mesta; ~ čez potok; ~ čez konja, kozo; ~ na glavo; ~ skozi okno; ~ v višino; ~i v vodo; ~ ob palici, s palico; publ. velik gospodarski ~ države napredek; poud.: miselni ~i |nenadni prehodi|; ~ cen, proizvodnje |povečanje|; ~i temperature |naraščanje|; biti samo še ~ daleč |biti čisto blizu|; star. ubogati na ~ zelo hitro; pojm. v ~u ujeti žogo
skôraj presoj. člen. (ó/ȏ)
1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih
2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali
3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna
4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote
slók -a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́) neobč. ~ fant velik in vitek; pokr.: ~ hrbet kriv, upognjen; biti ~ zaradi bolezni suh, shujšan
slókost -i ž, pojm. (ọ́)
spotégnjenec -nca m s -em člov. (ẹ́) neobč. neroden ~ |zelo velik, suh človek|
spotégnjenka -e ž, člov. (ẹ́) neobč.
spotégnjenčev -a -o (ẹ́) neobč.
stilíst -a m, člov. (ȋ) dober, velik ~
stilístka -e ž, člov. (ȋ)
strašánski -a -o (ȃ) poud.: ~ nered |zelo velik|; ~ pok |močen, silovit|; ~a zver |grozna, strašna|
strašánsko -ega s, pojm. (ȃ) poud. videti kaj ~ega |groznega, strašnega|
strašánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
súper3 nač. prisl. (ȗ) knj. pog.: ~ odgovarjati odlično; ~ velik dobiček zelo
šúm -a m (ȗ) zaslišati ~; pojm. poslušati ~ reke; poud. velik ~ množice na ulici |hrup|
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|
tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norca
tákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|
tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilo
tákšnost -i ž, pojm. (á)
tamtám -a m (ȃ) glasb. |gong; boben|; pojm., publ. povzročiti velik ~ hrup, trušč
tántalski -a -o (ȃ) poud. ~ napor |zelo velik|
téksas -a m (ẹ̑) žarg. |kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered|
têžek -žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok; zaslužiti ~ denar dosti denarja; ~ naliv močen, hud; ~ tat velik; ~ značaj težaven; ~a tema gosta; ~a ženska sitna, nadležna; poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov
têžki -a -o (é) ~a industrija
téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga
têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega
téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano|
têžkost -i ž, pojm. (é)
titánski -a -o (ȃ) ~ spopad z bogom; poud.: ~ boj med strankama |zelo močen, silovit|; ~ pogum |nenavadno velik, velikanski|
tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedov. -i -ite tudi tovôri -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, tovórjen -a tudi tovorjèn -êna; tovórjenje tudi tovorjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) kaj ~ les v dolino; poud. ~ velik kovček |težko nositi|
triumfálen -lna -o [iju] (ȃ) ~ vojaški pohod zmagovit; ~ uspeh izreden, velik
triumfálni -a -o [iju] (ȃ) ~ sprevod
umánjkati -am dov. -an -ana; umánjkanje (ȃ) neobč. Uspeh ni umanjkal |je bil razmeroma velik|; pokr. Ne zaupam mu, ker rad ~a |ne izpolni obljubljenega|
uničujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ potres; poud. ~ poraz |hud, velik|
vele..1 prvi del podr. zlož. |velik| velesêjem, velesíla
vèle..2 prvi del podr. zlož. (ȅ) |velik| vèlebánka, vèleblagôvnica, vèleposéstnik
vèledogódek -dka m (ȅọ̑) poud. ~ na planiški skakalnici |velik, pomemben dogodek|
vèleobràt -áta m (ȅȁ ȅá) poud. |velik proizvodni obrat|
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
velikánski -a -o (ȃ) poud. |izredno velik|: ~ kup; Pomen tega odkritja je ~
velikánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |izredna velikost|
véliko.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |velik| vélikonémec; vélikobritánski, vélikodržáven, vélikosobóten, vélikosŕbski
velíko.. prvi del podr. zlož. (í) |velik| velíkokalíbrski
veliko..1 prvi del podr. zlož. |velik| velikomeščàn; velikonôčen, velikosvétski
vnebóvpijóč -a -e (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑ ọ̑ọ́ ọ̑ọ́) poud. |zelo velik|: ~a krivica
vólja1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ do dela; poud.: narediti kaj iz dobre ~e |prostovoljno|; zgoditi se proti ~i koga |kakor kdo drug hoče|; imeti vsega na ~o |na razpolago|; delati po svoji ~i |kakor kdo hoče|; biti pri ~i za delo |biti pripravljen, razpoložen|; vznes. pesnik po božji ~i |velik, nadarjen|; ljudje dobre ~e |dobri, plemeniti|; poud.: Za božjo ~o, saj ga boš ranil |izraža strah|
vratolómen -mna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) poud.: ~ skok |smrtno nevaren|; ~ skok cen |zelo velik|; ~a hitrost |zelo velika, smrtno nevarna|; ~e stopnice |zelo strme|
vratolómnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) poud. ~ skoka |smrtna nevarnost|; števn., poud. plezanje po skalah in druge ~i |smrtno nevarna dejanja|
vžgáti1 vžgèm dov., 3. os. mn. vžgêjo tudi vžgó, nam. vžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj Strela ~e seno; ~ motor; star. ~ svetilko prižgati; Avtomobil noče ~; poud. Knjiga je vžgala |je imela velik učinek, uspeh|
vžgáti se vžgèm se (á ȅ) Suha slama se hitro ~e; poud. V njem se ~e hrepenenje |se hitro pojavi|
zagózda -e ž (ọ̑) zabiti ~o v klado; čelo ~e; poud. ~ kruha |velik trikoten kos|
zaklàd -áda m (ȁ á) iskati ~; besedni ~ besedišče poud.: kopičiti ~e |dragocenosti|; muzejski ~i |zbirka dragocenosti|; Zdravje je velik ~ |veliko vredno|
zaklét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ sovražnik alkohola |nepopustljiv, velik|; biti ~
zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič
zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
zarés2 soglaš. člen. (ẹ̑)
1. poud.: Tega si ~ ne bi smel privoščiti; To me ~ veseli; Nisem jaz kriv, ~ ne; Lepo je, ~; ~, ti je še ne poznaš
2. Njegove pesmi so ~ dobre; biti ~ velik talent
zavidljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) neobč.: ~ položaj zelo dober, ugoden; ~ sosed zavisten, nevoščljiv; ~ uspeh zelo velik; neobč. zavidljiv komu/čemu za koga/kaj biti ~ sošolcu za uspeh zavisten, nevoščljiv
zavidljívost -i ž, pojm. (í) neobč.
zaznáti -znám dov. zaznánje; drugo gl. znati (á ȃ) kaj ~ svetlobo; ~ vonj, zvok; publ. ~ velik napredek opaziti; neobč. Zaznal je, da je obleka vlažna začutil
zaznáti se -ám se (á ȃ) star. Odšli so, ko se je zaznal dan se je zdanilo
zaznáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) težko ~ zvok; komaj ~ smehljaj opazen; publ. ~ uspeh precej velik, precejšen
zaznávni -a -o (á) ~ predmet |predmet zaznavanja|
zaznávno -ega s, pojm. (á) razlika med ~im in namišljenim
zaznávnost -i ž, pojm. (á)
zmágati -am dov. -an -ana; (ȃ) ~ na tekmovanju; ~ v spopadu; ~ s točko prednosti; prepričljivo ~; zmagati koga/kaj poud. Pijača ga je zmagala |Opil se je|; star.: ~ jezo premagati; ~ velik napor zmoči; zmagati nad kom/čim ~ ~ sovražnikom
zmagovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ boj; poud. ~ uspeh predstave |zelo velik|; Njegov nastop je bil ~
zmagovítost -i ž, pojm. (ȋ)
zrúšiti -im in zrušíti in zrúšiti -im dov. zrúšenje; drugo gl. rušiti (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ hišo; Potres je zrušil velik del mesta porušil; ~ nasprotnika na tla podreti; publ.: ~ oblast → onemogočiti, ogroziti; ~ rekord preseči
zrúšiti se -im se in zrušíti se in zrúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Stara hiša se je zrušila; Skala se je zrušila v dolino; Strop se je zrušil podrl, udrl; poud. ~ ~ na kolena |pasti|; poud. zrušiti se na koga Vse skrbi so se zrušile nanje |so padle|
žŕdast -a -o (ŕ; ȓ) poud. človek ~e postave |velik, suh|