Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

véter -tra m, mn. vetrôvi stil. vétri (ẹ̑)
zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak: veter piha, potegne, vleče, se zaganja; knjiž., ekspr. veter joka, se smeje; veter napenja jadra; veter mu je odnesel klobuk; veter povzroča valove; veter šumi v krošnjah dreves; ekspr. veter tuli, žvižga; veter ziblje žito na polju; hoditi proti vetru; zastave vihrajo v vetru; blag, močen, ugoden veter; hladen, mrzel, oster, topel veter; severni, zahodni vetrovi; spodnji veter ki piha s spodnje strani, iz doline; veter od juga, z juga; nasadi, izpostavljeni vetru; hitrost, smer vetra; hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro / mlin na veter / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: posušiti perilo na vetru; vzleteti ob močnem vetru
// gibanje, premikanje zraka zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: nenadoma je nastal veter; veter je ponehal / s pahljačo si je delala veter
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. kakšen veter te je prinesel k nam iz kakšnih razlogov, vzrokov si prišel; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati, vleči drug, nov veter razmere so se spremenile; ekspr. (jaz) ti bom dal vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. govoriti vetru, v veter prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. predati se vetru dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. delati hud veter zaradi česa močno se razburjati, ostro ukrepati; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. ljudje so se zbrali z vseh vetrov od povsod; jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja; ekspr. raziti se na vse (štiri) vetrove na vse strani; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri
♦ aer. čelni veter ki piha pravokotno na čelo vozila; astron. sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; geogr. pasatni vetrovi; meteor. kopni, morski veter; padajoči veter ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko; rafalni veter ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih; vzgonski veter; jakost vetra; navt. dobiti veter v jadro; obrniti jadro od vetra; jadrati proti vetru, z vetrom; krmni, premčni veter

Slovenski pravopis

véter -tra m, mn. vetrôvi tudi vétri pojm. (ẹ̑) hladen severni ~; ~ od juga, z juga; posušiti perilo na ~u; vzleteti ob močnem ~u; hoditi proti ~u; Zastave vihrajo v ~u; poud.: predati se ~u |dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin|; zbrati se z vseh ~ov |od vsepovsod|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

véter -tra m

zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak

SINONIMI:

zastar. brisavica, ekspr. vetrc, ekspr. vetrček, ekspr. vetrič, ekspr. vetriček

GLEJ ŠE SINONIM: vetrovno
GLEJ ŠE: jug, jugovzhodnik, jugozahodnik, mlin, sever, večernik, vzhodnik, zahodnik, zgornjik, bog1, od povsod, sunek

Slovar slovenskih frazemov

véter Frazemi s sestavino véter:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, dáti kómu vétra, dírjati kot véter, govoríti v véter, govorjênje v véter, híter kot véter, kot bi véter upíhnil svéčo, letéti kot véter, lúlanje proti vétru, na vsè štíri vetrôve, obráčanje po vétru, obráčati plášč po vétru, obráčati se po vétru, obrníti se po vétru, počásen kot meglà brez vétra, scánje proti vétru, scáti proti vétru, têči kot véter, trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], ugotovíti, kám véter píha, védeti, kám véter píha, vídeti, kám véter píha, vláčiti se kot meglà brez vétra

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

veter je sestavina izrazov

Kdor seje veter, žanje vihar

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

vẹ̑tər, -tra, m. der Wind; zgornji v., der Westwind, Savinska dol.; dolenji v., der Ostwind, Meg.; veter = jug, Kras; — okno na dva vetra, ein Fenster mit zwei Flügeln, Cig.; vetra (veter) dati čemu, verschwinden machen, schnell verbrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; Veter dal boš dvajseticam, Preš.; — v. napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt.; — vetrovi, die Bauchwinde, vetrovi ga napenjajo; — na vetrih biti, allem Ungemach ausgesetzt sein, C.

Slovar Pohlinovega jezika

veter [vẹ̑tǝr] samostalnik moškega spola

veter

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

veter (veter, vjeter) samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

veter m, F39, aquilo, ſeiver, pulnozhni veiter, burja; auster, júg, dulanî veiter, od puldne; caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; favonius, veter od ſonzhniga ṡahoda; notus, -ti, júg, deṡhnevi véter; ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

veter -tra m veter: Visir klizhe na pomozh S. Anno, kar prezej vejter im. ed. neha ǀ slana, tozha, veiter im. ed., blisk, inu huda roſſa skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ tam nihdar nej deshia, snejga, inu vejtra rod. ed. ǀ Sapovedaj Nabukodonoſor aku moresh vejtru daj. ed. de nehà ǀ ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter tož. ed., inu ſneih ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter tož. ed., tozho, mres, inu urozhino ǀ po vejtru mest. ed. io nenoſsimo ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem vejtri mest. ed. po mory ſe pelat ǀ pojdem sa vejtram or. ed. kamkuli me poneſse ǀ valovi, inu vejtrovi im. mn. tajſtu smejshajo ǀ de bi vejtri im. mn. nemogli taiſtiga resbiti ǀ muzh teh vetrou rod. mn., tiga poudnia, inu deshia ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò aku oblaſt imaio vejtrom daj. mn., blisku, inu dimu, de bi v'njeh hisho neprishli ǀ kadar bi sapovedal vetrovom daj. mn. de bi ſe imeli maszhovati zhes zhloveka

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

veter -tra samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

veter sam. m ♦ P: 27 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Farmacevtski terminološki slovar

p. us. veter. -- -- --

us. veter. -- --

Tolkalni terminološki slovar

bóben za véter -bna -- -- m

napráva za véter -e -- -- ž

Gledališki terminološki slovar

bóben za véter -bna -- -- m

Geografski terminološki slovar

véter -tra m

dolínski véter -ega -tra m

geostrófični véter -ega -tra m

gôrski véter -ega -tra m

húdi véter -ega -tra m

katabátični véter -ega -tra m

katabátni véter -ega -tra m

kôpenski véter -ega -tra m

ledeníški véter -ega -tra m

môčni véter -ega -tra m

môrski véter -ega -tra m

obálni véter -ega -tra m

orkánski véter -ega -tra m

padajóči véter -ega -tra m

pobóčni véter -ega -tra m

šíbki véter -ega -tra m

têrmični véter -ega -tra m

vihárni véter -ega -tra m

zmérni véter -ega -tra m

Slovar slovenskega knjižnega jezika²