Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vídeo -a m (ȋpog.
1. z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; videoposnetek: ogledati si video; na festivalu so podelili nagrado za najboljši video; snemanje videa / domači video videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju / glasbena skupina je napovedala izid novega videa videospota
// medij, nosilec takega posnetka: kupiti video; digitalni video; za praznike sva si sposodila kup videov
2. priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku; videorekorder: vključiti video
3. dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja: teoretično in praktično spoznavanje filma in videa; v prid. rabi: video varnostni nadzor; video posnetek videoposnetek; video igrica videoigrica; video kamera videokamera
video... ali vídeo... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na vidni del televizijskega, filmskega prikazovanja, slikoven: videorekorder, videotehnika; videotonski / videoposnetek in video posnetek / videonadzor in video nadzor / videoumetnica in video umetnica
Število zadetkov: 2