krivúlja, f. 1) die krumme Linie, die Curve (math., mech.), Cig. (T.), DZ.; vlak se pomikuje v krivuljah v klanec, Bes.; — 2) der Wiesenkerbel (anthriscus silvestris), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
kurīrski, adj. Courier-; kurirski vlak, der Courierzug, DZ.
ljudovǫ́zən, -zna, adj. Menschen führend: ljudovozni vlak, der Personenzug, DZ.
mẹ́šanəc, -nca, m. 1) der Mischling (geogr.), Cig. (T.), Jes.; zamorci in mešanci, Cv.; — der Bastard (zool.), Cig. (T.); — 2) der Compostdünger, Nov.-C.; — 3) = mešani vlak, der gemischte Eisenbahnzug, nk.
ostína, f. die Spitze: vlak teče proti ostini zakreta (gegen die Spitze des Wechsels), DZ.
podvẹ́jati, -am, vb. pf. mit Ästen unterlegen: vlak sena p., Cig.
prepíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) mit dem Blasen durchdringen, durchblasen, durchwehen; burja nas je dobro prepihala; — durchschnauben: železnični vlak je tisoč milj prepihal, nk.; — 2) hinüberblasen: z enega kraja na drug kraj p., Cig.; = pihaje pregnati, verblasen, Cig.
rę̑brnik, m. 1) das Gerippe, das Skelet, Mur.; — 2) = vozič z dvema kolesoma, na katerem se drva na vlak vozijo, BlKr.; — 3) pl. rebrniki = rebrnice 2): rebrniki se devajo na voz, kadar se gnoj vozi, BlKr.; — 4) neko jabolko: gerippter Täubling, C.
tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.
vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
vozovlàk, -vláka, m. = vlak vozov, ein Wagenzug, Cig., DZ.
zamudíti, -ím, vb. pf. 1) aufhalten, verweilen machen; z. koga s čim, Cig.; — z. se, sich zu lange aufhalten, verweilen; pri sosedovih sem se zamudila; — 2) versäumen; mašo, pridigo, pravdni dan, vlak z.; z. koga, jemanden nicht mehr antreffen, C.
metàti mèčem nedov.
1. metati, povzročati premikanje kakega predmeta: vido je Simona i Andráſa ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104; ſzo pa vejje ſzekali zdrevja, i metali ſzo je na pout KŠ 1771, 137; i ona, ſtera ſzo notri metali je on noſzo KŠ 1771, 307; da bi vido, kakda bi lüſztvo metalo pejneze vu to ladiczo KŠ 1771, 142; pren. válovje je pa metalo vu ládjo KŠ 1771, 114; Saulus metao je je vu temniczo KŠ 1771, 364
2. dajati: Nisce pa ne mecse nouvoga ſzüknya záplato na ſztári gvant KŠ 1771, 29; konyom vüzde vcsobe mecsemo KŠ 1771, 750; niti ne mecsete d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21
3. v zvezah: vö metati izganjati: ete mecse vö vragé KŠ 1771, 39; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55; mecsem vö vragé, ſzinovje vaſi pokom je bodo metali BKM 1789, 39;
na oči metati očitati: tákſe grejhe nescse nám na oucsſi metati BKM 1789, 442; teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam BKM 1789, 36; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt BKM 1789, 155;
menčo metati sumiti: Csi na nyega mencso mecsemo KŠ 1754, 54; Csi rad mencso mecses BRM 1823, 383
4. polagati, izročati: Pod tvo perout mecsem jaſz moje vüpanye BKM 1789, 310; Ár právda vſze grejsne Mecse pod oblaſzt ſzmrti BKM 1789, 96; nej, ka bi pá fundamentum metali pokoure KŠ 1771, 679; Ti te zmo'sne k-zemli mecses 's-nyihova üroka SŠ 1796, 127
5. govoriti, očitati: kákse ricsi ſzo tou, ſtere prouti edendrügomi mecseta hodécsa KŠ 1771, 255
6. prizadevati si: Oh! jejſztvina csrvouv, zakaj ſze tak mecses BKM 1789, 418, SŠ 1796, 88
7. bruhati: Hányni; metati KOJ 1833, 159
metàti se mèčem se metati se, boriti se: Birkózni; metati sze KOJ 1833, 152
metajóuči -a -e metajoč: dvá brata, metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95
móurje tudi mórje -a s morje: A tenger, môrje AIN 1876, 11; kaj ſzo nyemi i vötrovje i mourje pokorni KŠ 1771, 27; Tomi ſze veſzeli, Néba ino morje BKM 1789, 124; Prejg idejnye erdécsega mourja KŠ 1754, 185; od ednoga mourja do drügoga KŠ 1771, 4b; poprejto ſze je vötrom i mourji KŠ 1771, 26; Ar je ſztvouro Mourje TF 1715, 14; Kteri je Morje ſztvoro SM 1747, 3; tak je vo potégno: 5.) mourje zribami KŠ 1754, 93; metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; szpovújdejo na mourje KOJ 1848, 4; hodijo po mourji ino brejgi KŠ 1754, 261; Ki je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; je prebivao vKapernaumi vtom pri mourji KŠ 1771, 12; ka vu môrji plava TA 1848, 7; med Jooniumſzkim i Egeumſzkim mourjom polo'zeno meſzto KŠ 1771, 487
pùn -a -o prid.
1. poln, v katerem je toliko česa, kolikor drži: ino moi pehár mi pun natacses ABC 1725, A8b; i vlejkao je te vlák na zemlo pun ſztou pétdeſzét i ſztrejmi velikimi ribami KŠ 1771, 335; Zſzlatkim vinom ſzo puni BKM 1789, 121; kosárov, puni zdrtinyom KŠ 1771, 127
2. ki ima kako lastnost v veliki meri: Vas krao vám prihája, Kije pun veſzélja BKM 1789, 9; Tou je ta vſze miloſche puna, voda ſitka vekivecsnoga TF 1715, 32; puna vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; Puna ſzi zmiloscſom BKM 1789, 17; Oh vrejme puno radoſzti KŠ 1754, 272; ſzmo vidili nyé Diko, puno miloſcse SM 1747, 11; Ki vüſzta ſzo ſzprekléſztvom i britkoſztyom puna KŠ 1771, 453
3. popoln: naj radoſzt vaſa puna bode KŠ 1771, 321; Naj bo’ puna, naj bo’ glaszna hvála dána KM 1783, 61; Goſzpon Bog, puno ſzveto Troiſztvo SM 1747, 84; Goſzpon Bog, puno ſzveto Troiſztvo BKM 1789, 442; bomo popolni mo'zjé vu meri pune vrſzti Kriſztuſove KŠ 1771, 581; nego bole pun nájem vzememo KŠ 1771, 737; ſzprávim ſzrczom vpunoj vöri ocsiscsena KŠ 1754, 136; ſzpunov gvüsnoſztyov proſzimo KŠ 1754, 153; ſzpunov vörov vörjemo KŠ 1771, 823
4. ves: jaſz tebi ſzpunoga ſzrczá hválo dájem KŠ 1754, 237; Bougi naſemi ſzpunoga ſzrczá hválo dati KŠ 1771, A2a; nego rái ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; ſzpunimi vüſztami dicſiti morem KŠ 1754, 86
5. ki vsebuje veliko slabega: Csi bi te ſzvejt pun Vrágov bil SM 1747, 79; kejpi, ſteri je pun bio ſz-ſziromaſtvom KŠ 1754, 108; gde je Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670
raspràščiti -im dov. raztrgati: Teda je te viſesnyi pop raſzprascso gvant ſzvoj KŠ 1771, 91; Jákob, raſzprascso je ſzvoj gvant KM 1796, 25
raspràščiti se -im se raztrgati se: i raſzpraſcsilo ſze je zakrivalo czérkvi na ſzrejdi KŠ 1771, 253; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; dönok ſze je nej raſzpraſcso vlák KŠ 1771, 335
raspràščivši -a -e ko je raztrgal: Te viſesnyi pop pa raſzpraſcsivſi ſzüknye ſzvoje veli KŠ 1771, 150
razprestréti -strém dov. razprostreti, razširiti: Da jasz csiszte roké Pred tebom razpresztrém KAJ 1848, 303; ali na rejcs tvojo raſzpreſztrém te vlák KŠ 1771, 179; pren. i ſzvoje roké raſzpreſztré kpotreboucsemi KŠ 1771, 817; Raszpresztri tvoio zmosno roko ABC 1725, A7a; Razpresztri miloszcso tvojo nad onimi TA 1848, 29
razprestréti se -strém se razširiti se: nouva krivovera vu vogerszki ország pout najsla ino tü sze tüdi dale okoli razpreszterla KOJ 1914, 112; nyegovi vojáki sze pa razpresztréjo po városi KOJ 1848, 120; [Huni] sze po vszoj zdájnyoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3
raspréstrvši -a -e ko je razširil: Hitri Králi Szve orſzáge raſzpréſztrvsi vnouge obládavsi SŠ 1796, 126
rasprestr̀ti tudi razprestréti -a -o
1. razprostrt: ka je na Gedeona molitev na goulom gümli razpreſztrto vuno roſza navlá'ſila KM 1796, 47; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo razprestreto AI 1878, 7; Pri ednoj sztêni je malo szlamé razpresztrêto KAJ 1870, 139
2. razširjen: 'Ze raſzpreſztrtimi Bom rad delo rokami BKM 1789, 371
stóu pétdesét glav. štev. sto petdeset: i vlejkao je te vlák na zemlo punoga ſztou pétdeſzét i ſztréjmi velikimi ribami KŠ 1771, 335
trgàti tr̀gam nedov. trgati: vucseniczke i zácsali ſzo trgati vlati KŠ 1771, 37; Steri Kriſztusa Scséjo zevſzej ſztráni trgati BKM 1789, 323; I gdekoli ga zgrábi, trga ga KŠ 1771, 130; Vucseniczke vlati trgajo KŠ 1771, 37; I gda bi ga trgao te düjh necsiſzti je vö ſou 'znyega KŠ 1771, 105; pren. Vraj'za vezala on trga BKM 1789, 126
trgàti se tr̀gam se
1. trgati se: Szakadni; trgati sze KOJ 1833, 172; trgao ſze je pa vlák nyihov KŠ 1771, 179
2. boriti se: Ottokar tudi po stajerszkoj Dr'savi szega, ino sze za nyou razmeszárno trgata KOJ 1848, 38
3. žalovati: I joukali ſze bodo i trgali nad nyim zemelſzki králove KŠ 1771, 799
tr̀gavši -a -e ko je trgal, mučil: I kricsécsi i doſzta ga trgavſi vö je ſou KŠ 1771, 130
tr̀gani -a -o trgan: táksa zemla, stera kamena i trgana od vodé AI 1875, br. 1, 5
vlák -a m
1. ribiška mreža: vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; Zdaj meszto plüga do ribe lovivsi z-vlákom delali AIP 1876, br. 4, 8; ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104
2. zanka, past: Gizdávczi z zankami vö raszpresztréjo vlák na poti TA 1848, 114; A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
vléčti tudi vléjčti tudi vléjči vlèčem nedov.
1. vleči, s silo povzročati premikanje: Húzni; vlejcsti KOJ 1833, 160; zgrabivſi vlekli ſzo nyidva na placz KŠ 1771, 392; i nej ſzo ga (vlák) vecs mogli vlejcsi od vno'zina rib KŠ 1771, 334; i popadnovſi Pavla vlekli ſzo ga vo z-czérkvi KŠ 1771, 409; pren. Csi je szlejdnya litera krátka a ali e, tiszto more kám v-genitivusi, kám v-ovi casusai vlejcsti KOJ 1833, 22
2. potegovati se, prizadevati si: Borits sze rejszan prime za vogerszko koróno vlejcsti KOJ 1848, 27; kak me tejlo vlecsé na hüdo po'selejnye KM 1783, 122; Za ſzebov 'zaloſzt vlecsé BKM 1789, 280; Moja szlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; vlejcſi, moje ſzrczé ktebi KŠ 1754, 226; Vlêczi mi ſzrdcze k-ſzebi BRM 1823, 463; Vlêczi me od szvêta k-szebi KAJ 1848, 172; Vezniki, Szamosztojécsi ne vlecséjo za szebom drügoga veznika AIN 1876, 66; vſze bom za ſzebom vlejkao KŠ 1771, 308; nego csi ga bode Ocsa, ki je mené poſzlao, vlejkao KŠ 1771, 285; Tak ſzi me i ti kszebi vlejko BKM 1789, 416; Szrcé Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Ako me je Te ſzvejt, od Bogá vlejko SŠ 1796, 135; Oni, ki szo z-kraliczov vlekli KOJ 1848, 54; Kſzebi vlejcſi té dén BKM 1789, 21; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Kaje k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; i nyé, liki vlicsé po na dobrouto Bo'zo KŠ 1771, 433; oſpotávczov, ki bodo vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Ocsa moj, vlejczi i mené k-tebi KM 1783, 219
vléčti se tudi vléjčti se tudi vléjči se vlèčem se
1. vleči se, premikati se: ktebi ſze vlecsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227
2. trajati: Do protoletja de sze tô tak vleklo AIP 1876, br. 2, 6
vlečéči tudi vličéči tudi vlečévči -a -e vlekoč: sli bodo vlecsécsi vlêko szemena TA 1848, 107; Saulus, vlicsécsi mo'zé i 'zene KŠ 1771, 364; edno szrno sztrêlo i tô velikom vehéri domo vlecsévcsi, 'zeni eto pravo AI 1875, kaz. br. 7
vlèčeni -a -o vlečen: popádjeni od poganov, vlecseni po braſzklavoj zemli KŠ 1771, 101; Evangyeliſta ſz. Marko po braſzklavoj czeſzti Vlecseni BKM 1789, 329; pren. szo sze nej dopádnile nike sztáre, po lüsarszkom vlecsene peszmi KOJ 1845, 14
vr̀či tudi vr̀čti tudi vr̀žti vr̀žem dov. vreči: Vetrni; lücsiti, vrzti KOJ 1833, 182; vzéti krüh deczé i ſcsenczom vrcsti KŠ 1771, 51; nej je je ſzlobodno vrcsi vu ladiczo KŠ 1771, 93; gát more vr'zti KAJ 1870, 108; od tébe brezi vſze miloscse vr'zem KŠ 1754, 231; i vr'zem prszt moj vu znamejnye czvekouv KŠ 1771, 333; Lejhko me od tébe vr'zes KŠ 1754, 253; Ka pa csáſzi te verne pod kri'z vr'ze KŠ 1754, 235; ki rokou ſzvojo na plug vr'ze KŠ 1771, 201; I vr'zejo je vpécs ognyeno KŠ 1771, 45; vonie vrzi TF 1715, A7b; idoucsi vrzi vodiczo vmourje KŠ 1771, 57; vr'zmo ſors na nyou KŠ 1771, 330; vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; naj náſz vu ſzlü'zbo vr'zejo KŠ 1771, 559; da bi na nyé vrgao roké KŠ 1771, 62; ſzi me nej v-pekeo vrgao KM 1783, 135; i tak je ſzebé na ſzkvárjenye vergo SM 1747, 5; vrgao ga je vu temniczo KŠ 1771, 60; Boug je nyega vrgo v-obráſz 'sivincseti SŠ 1796, 63; vrgli ſzo roké na Jezuſſa KŠ 1771, 90; ſzo pod ſzlü'sbo vrgli KM 1783, 217; ſzi me nej v-pekeo vrgao KM 1783, 135; pren. tvoje ocsi vrzi na nász KM 1783, 108; Verzi Ocsi na náſz BKM 1789, 142; Na Bogá li vrſzte vſzo vaso ſzkrb BKM 1789, 299; Vkou je Ejvo kacsa vrgla KŠ 1754, 251; Omuren pogléd je vrgla na Palia KAJ 1870, 18; pogléd szvoj kúmesz vr'zti KAJ 1848, III; Ki bojni konecz vr'ze TA 1848, 38; Szmrt te pod koszou vr'se KM 1783, 281; Csi vrzem vté mo vüpaznoſzt BKM 1789, 276; i na ôcsi ti vr'zem TA 1848, 41; konecz hocses tomi ſzvejti vr'sti SŠ 1796, 97; nego ſzem ono zoucſi vergal SM 1747, 48; ſzi te dúg na tvojega ſz. Sziná ga vrgao KŠ 1771, 840; Boug je pod právdo vrgao naſſa mislejnya KMK 1780, 46; i ono ſzo nyej na oucsi vrgli KM 1790, 34
vr̀či se tudi vr̀čti se vr̀žem se vreči se: ſzkvarjenyé, na ſtero ſze tejla vr'zejo KŠ 1754, 144; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen KŠ 1771, 58; Na ſzkvárjenye vr'ze ſze BKM 1789, 110; i vrzi ſze vu mourje KŠ 1771, 38; ino ſze na ogyen vr'ze KŠ 1771, 23; i v temniczo ſze vr'zes KŠ 1771, 15; ka bi ſze czejlo tvoje tejlo vrglo vgehenno KŠ 1771, 16
vržéči -a -e ki vrže: ki ocsi na nyega vr'zécsi i vidoucsi KŠ 1771, 386; gvant nyegov vr'zécsi na nyega ſors KŠ 1771, 152
vr̀ženi -a -o vržen: ár je doli vr'zen to'zecz bratov naſſi KŠ 1754, 118; Lázar, ki je vr'zeni bio kvrátam nyegovim KŠ 1771, 226; Jezus po obrizávanyi pod právdo vr'seni KM 1783, 72; gorécsa je vr'zena vu mourje KŠ 1771, 781; Od vzemlo vr'zene psenicze KŠ 1771, 306; ſteroga je doli zráka vr'zenoga vmouro KŠ 1771, 700; Pá je priſzpodobno kvrſi vr'zenoj vu mourje KŠ 1771, 46; Paveo i Szilás vr'zena vu temniczo KŠ 1771, 391; da szta obadva pod törszko oblászt vr'zeniva AI 1875, kaz. br. 3
zánka -e ž zanka, neprijeten položaj: gda ga zapleté vu zanke szvoje TA 1848, 8; Gizdávczi z zankami vö raszpresztérajo vlák na poti TA 1848, 114
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
ribištvo s ribištvo, ribiški poklic: Tu ribshtvu im. ed., ali vulak pomeni te isvelizhene ǀ leta guishnu je ena velika reua Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu tož. ed. ſi ſvoi kruh shlushio ǀ S. Peter po tem kir je bil od Chriſtuſa sa Papesha poſtaulen, vener ribishtvu tož. ed. nej bil sapuſtil, inu enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil
vlak m vleka, vlečenje ribiške mreže: Tu ribshtvu, ali vulak im. ed. pomeni te isvelizhene (II, 194) ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak tož. ed. ſturili, de bi tulikajn rib potegnili (V, 36) ǀ enkrat n'en vlak tož. ed. je bil 153. rib potegnil (V, 36)