vrẹ́lọ, n. der Sprudel, die Quelle, Cig. (T.), C., Vrt.; — hs.
zavábiti, -im, vb. pf. 1) verlocken, Z.; — 2) z. mleko = skuhati, da zavre: zavabljeno mleko = vrelo m., Tolm.; übhpt. abkochen, Otaleže (Goriš.)-Štrek. (Let.).
nabójen, -jna, adj. 1) kampfbegierig, offensiv, Jan.; raufsüchtig, Gor.; vrelo kašo je treba pihati, nabojnim ljudem prav dati, Glas.; — 2) Gewehrladungs-, Patron-: nabǫ̑jna torbica, die Patrontasche, Vrt.
zacvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. verschmalzen, M.; = z vrelo zabelo obliti, abschrecken, Cig.; — z. komu, es jemandem anthun: soseda je kravi zacvrla, LjZv.; jemandem heiße Sorgen bereiten, Z.