Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vrtoglávica -e ž (ȃ)
občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglavica je minila; čutiti, imeti vrtoglavico; pogled v globino povzroča vrtoglavico; huda vrtoglavica
// ekspr. stanje, v katerem kdo ravna nespametno, nepremišljeno: vse ljudi je zajela nekakšna vrtoglavica; vrtoglavica zaradi uspehov / razvojna vrtoglavica
vrtoglávost -i ž (ā)
značilnost, stanje vrtoglavega človeka: vrtoglavost bolnika; vrtoglavost od bolezni / lotevala se ga je rahla vrtoglavost vrtoglavica
● 
knjiž. uganjati vrtoglavosti neumnosti
Število zadetkov: 2