golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop.
[293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nasip m, F
7,
agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb,
naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè;
choma, -tis, en brég, ali
naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán;
circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli obdati;
loricula, -ae, ena ſhanza, ali
naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo;
vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali
naſip tega ſovraṡhnika notar pride;
vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza,
naſip;
vallum ponere, naſip délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
pohve (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., poſ
tilena, pohve. Verant.
[80: Poſtilena, Sattel riemen, Pohvè; gl. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Dio X., JAZU, Zagreb 1931, 463]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
Rožlin2 [rožlȋn]
samostalnik moškega spolahrvaško mesto Zagreb
PRIMERJAJ: Zagrob2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
solzena (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, malva, -ae, suſena, zhershen klobuk Scopoli; glej opombo pri geslu čršen
[Pravilno ime solzena za Malva L. ima Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 247; Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 238 itd.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
šuta ž, F
4,
agger, ſhutina, ẛaſſip,
ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè;
ruderare, tó
shuto preſévati, ali
s'ſhuto kai ṡaſipati;
rudus, deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
šutina ž, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
tompf m, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla,
tompf, kúp ẛemlè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole,
drenk Scop.
[479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vineršica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lyſ
imachia, vinersheza. Scopoli
[283: Lysimachia. Carniol. Vinersca Schleshe; v seznamu Nom. Carn. Vinersca ſcheleshe (zelišče?, vinersca?); Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 60: pijavčnica (Lysimachia vulgaris, gemeine Lysimachie); Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 286: Lysimachia vulgaris L. razgetec, večernica]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ZagrebGLEJ: Zagrob2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zagreb1 [zágreb]
samostalnik moškega spolaobrambni nasip; okop
PRIMERJAJ: zasip
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zagreb samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zagreb m, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta,
ẛagreb, naſſip
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zagreb -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zagreb sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg2, MD 1592-hrv., MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zagrob1 [zágrob]
samostalnik moškega spolaobrambni nasip; okop
PRIMERJAJ: zagreb1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
Zagrob2 [zágrob]
(Zagreb2) samostalnik moškega spolahrvaško mesto Zagreb
PRIMERJAJ: Rožlin2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zasip [zasȉp]
samostalnik moškega spolaobrambni nasip, okop
PRIMERJAJ: zagreb1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zasip m, F
3,
agger, ſhutina,
ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip;
jacere aggerem, ṡaſſip délati;
vallare, ṡagraditi, obdati, okuli
ṡaſipe ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.