máliSSKJ -a -o prid. (ȃ) máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico
málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev
málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih
málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
paperback1 -a cit. [pêjperbêk] m (ȇ-ȇ) knjiga, vezana v mehke platnice; broširana izdaja knjigeSSKJ: Zakaj slovenski založniki ne izdajajo poceni paperbackov, zakaj praktično vse knjige izhajajo v trdi vezavi in so tudi zaradi tega dražje? E ← agl. paperback iz (↑)papír + back 'hrbet'paperback2 -- v prid. rabi
paperback izdaja; Redno segam po svoji mali zasebni paperback kolekciji, ki se je nikoli ne naveličam
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prápòk -póka in prápók -a m (ȃ-ȍ ȃ-ọ́; ȃ-ọ̑) eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; veliki pok (1): model prapoka; Še vedno ne vedo, zakaj je do prapoka sploh prišlo, in tudi tega ne razumejo, zakaj se je vesolje med širjenjem tako hitro napihnilo E (↑)prá... + (↑)pòk1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prime time1 -- -ma cit. [prájm tájm] m (ȃ, ȃ) čas največje gledanosti: televizijski prime time; Izbirni postopek je mesece polnil prime time v medijih E ← agl. prime time iz prime 'prvoten, prvorazreden, odličen' in time 'čas'prime time2 -- -- v prid. rabi
prime time program; prime time oddaja; Zdi se mi nerazumljivo, zakaj se v prime time terminu brez pomislekov predvaja turbofolk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ) 1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair 2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E ← agl. au pair ← frc. au pair iz (↑)pár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
consulting -a cit. [konzálting-] in konzálting -a m (ȃ) strokovno, izvedensko svetovanje: Širitev poslovnega sodelovanja zahteva razvoj consultinga, zlasti v državah, kjer je poslovanje tesno povezano s tradicijo in zelo svojevrstno kulturo | Zakaj se branite tujega inženiringa, konzaltinga, nadzora? E ← agl. consulting iz (↑)konzultírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
digitalizíranje -a s (ȋ) pretvarjanje podatkov in informacij v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: Knjiga se ukvarja z vprašanjem vpliva digitaliziranja knjižnih vsebin na knjižni trg in z razlogi, zakaj e-knjige niso nadomestile tiskanih knjig E ↑digitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
donírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. podariti, darovati, navadno denar, ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donirati sredstva za nakup novega dializatorja; donirati za razvoj športa; Vprašali smo ga, zakaj se je odločil svoja dela donirati prav slovenjgraški galeriji 2. podariti, darovati svoje telesne organe ali spolne celice: donirati jajčne celice; donirati ledvico; Ključ do uspeha pri raziskavi je bila uporaba jajčec, ki so jih donirale mlade ženske E ← nem. donieren ← frc. donner 'dati, podariti' < lat. dōnāre
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
eldeêsovec -vca m, člov. (ȇ) član, pristaš Liberalnodemokratske stranke ali Liberalne demokracije Slovenije; LDS-ovec: nekdanji eldeesovci; Nikdar mi ni bilo jasno, zakaj bi z elektriko, zavarovalnico ali bolnišnico bolje upravljal eldeesovec kot esdeesovec ali obratno E ↑LDS-ovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
évroparlamènt -ênta m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-é) zakonodajni organ Evropske unije; evropski parlament: predsednik evroparlamenta; zasedanje evroparlamenta; Predsednik komisije v evroparlamentu utegne dobiti neprijetno vprašanje, zakaj je trajalo skoraj šest mesecev, preden so začeli urejati status njegovih osebnih stražarjev E ↑évro… + (↑)parlamènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
évrorealíst -a m, člov. (ẹ̑-ȋ) kdor je realist glede evropskega povezovanja (v okviru Evropske unije): Zakaj vse bolj postajamo evrorealisti, ko spoznavamo tudi slabše plati evropskega povezovanja? E ↑évro… + (↑)realíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lúzer -ja in loser -ja cit. [lúzer] m, člov. (ú) pog. kdor je neuspešen pri svojem delu, v življenju: totalni luzer; Zakaj bi bil luzer, če si lahko faca E ← agl. loser iz lose 'izgubiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nostálgik -a m, člov. (á) kdor ima močno, otožno željo po tem, kar je v preteklosti čutil, imel: večni nostalgik; Čeprav tudi sama sodim med nostalgike, ki pogosto tarnajo, da nam je bilo nekoč lepše, kot nam je danes, sem morda premlada, da bi znala natančno razložiti, zakaj tako mislim E ← nem. Nostalgiker k (↑)nostalgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
odlogírati se -am se dov. (ȋ) pog. odjaviti se kot uporabnik računalnika, spletne strani, sistema: Če mogoče koga zanima, zakaj sem se odlogiral, naj povem, da zato, ker sem bil sit vaših večnih prepirov E ↑logírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
preusposábljati -am nedov. (á) omogočati, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo kot do sedaj: preusposabljati dolgotrajno brezposelne; Zakaj ne bi prezaposlovali in preusposabljali tistih, ki so že zdaj brezposelni, in ne tistih, ki naj bi postali brezposelni? E ↑preusposóbiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
straight -- cit. [strêjt] in strêjt -- prid. (ȇ) spolno nagnjen do oseb drugega spola; heteroseksualniSSKJ, hetero: straight moški; straight populacija; Jaz sem straight, a me eni bodisi imajo za geja ali pa me napadajo in kritizirajo, češ zakaj imam toliko prijateljic, pa z nobeno ne hodim | V sodobnem času najdemo veliko samskih, strejt žensk, ki si ne želijo partnerja, bi pa imele otroka E ← agl. straight, prvotno 'raven'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.