Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nasélbina tudi naselbína -e ž (ẹ̑; í)
1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše: graditi, utrditi naselbino; naselbina z obrambnim nasipom / koliščarska ali mostiščarska, rimska, srednjeveška naselbina
2. star. zaselek, naselje: rodil se je v sosednji naselbini; mestna, poljedelska naselbina / počitniška naselbina
3. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države; kolonija: naselbina jugoslovanskih izseljencev
nasélek -lka m (ẹ̑)
zaselek, naselje: hribovski naselek
naselíšče -a s (í)
1. knjiž. kraj, prostor naselitve: določiti naselišče; meje naselišča
2. star. zaselek, naselje: imenovala mu je vasi, naselišča v dolini
prisélek -lka m (ẹ̑)
knjiž. zaselek: elektrificirali so tudi okoliške priselke
selíšče -a s (í)
1. kraj, prostor naselitve: poiskati so si morali nova selišča; naselje na neprimernem selišču
2. knjiž. zaselek, naselje: to mestece je največje selišče na otoku; utrjeno, zapuščeno selišče
3. star. stanovanje, bivališče: na hribu je stalo gosposko selišče / živali so se vračale v svoja stara selišča
zasélek -lka m (ẹ̑)
zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju: to vas sestavljajo trije zaselki; pot vodi skozi zaselek; živeti v zaselku; hribovski, samoten zaselek / raztresen zaselek / počitniški zaselek
zasélje -a s (ẹ̑)
star. zaselek: vasi in zaselja

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Beli Križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belega Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaselek pri Portorožu
IZGOVOR: [béli kríš], rodilnik [bélega kríža]
BESEDOTVORJE: Belokrižan, Belokrižanka, Belokrižanov, Belokrižankin, belokriški
Bizeljsko gričevje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bizeljskega gričevja samostalniška zveza srednjega spola
pokrajina v Posavju
IZGOVOR: [bizélʼsko gričéu̯je], rodilnik [bizélʼskega gričéu̯ja]
BESEDOTVORJE: bizeljskogričevski
PRIMERJAJ: bizeljski
Cerkljanski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkljanskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerkno
IZGOVOR: [cerkljánski və̀rh], rodilnik [cerkljánskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Vrhovec, Vrhovka, Vrhovčev, Vrhovkin, vrhovski
PRIMERJAJ: cerkljanski
Ruperčvrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ruperčvrha samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaselek pri Novem Mestu
IZGOVOR: [rúperčvə̀rh], rodilnik [rúperčvə̀rha]
BESEDOTVORJE: Ruperčvrščan, Ruperčvrščanka, Ruperčvrščanov, Ruperčvrščankin, ruperčvrški

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

selíšče -a s (í) naselje na neprimernem ~u; neobč. zaselek, naselje
za.. [poudarjeno zá] predp.; varianti1 (záme); zá2 (zárod) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'odzadnjost, spodnjost' zagrníti, zaíti, založíti, zapêči, zaskočíti, zatakníti, zavléči
2. 'povrhnjost' zagladíti, zamazáti, zasnežíti
3. 'zgrešenost' zablodíti, zagovoríti se, zaigráti1, zamoríti, zamudíti, zanikováti, zapeljáti, zapráviti, zasedéti se, zavlačeváti, zavréči se
4. 'začenjanje' začutíti, zaglédati, zahlastáti, zaigráti, zajókati, zaplávati, zaplesáti, zaplúti, zaspáti, zavládati, zaželéti, zaživéti
5. 'dovršitev' zapísati, zaščítiti se, zaapnéti, zabéliti
6. 'premikanje' zabíti, zabôsti, zasadíti, zavrtéti
7. 'uspešnost' zadostíti, zagotovíti, zainteresírati, zaslužíti, zavarováti
8. 'kratkotrajnost' zacíncati, zacingljáti, zatrésti se
II. izpredložna imenska začásen, zaímek, Zakót, zakótje, zaméjstvo, zaníkrn, zanóhten, zaódrski, zasélek, zatílje, zatíšje, Zatolmín; zabóga, začása, začúda, zagotóvo, zakáj, zamálo, zamàn, zanìč, zarána, zarés, zastónj, zastrán, zatégadélj, zató, zavóljo, zažíva
III. izpodstavna zablóda, zagôvor, zakájstvo, zalóga, zamúda, zaníkrno, zanóhtnica, zasadítev, zaskòk, zastónjkar, Zatolmínec, zavòj
zasélek -lka m (ẹ̑) hribovski ~

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

zasélek -lka m
zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju
SINONIMI:
star. naselbina, knj.izroč. naselek, star. naselišče, knj.izroč. priselek, knj.izroč. selišče, star. zaselje

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

objéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z ro kam i obseči koga/kaj
/Prisrčno/ ga je objela.
2.
čustvenostno kaj pojavno obseči koga/kaj
Objela jih je nepregledna goščava.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje, lastnost' pojavno obseči koga/kaj
Objela sta jo groza in žalost.

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

selīti sẹ́lim nedov.
zasẹ̑lek -lka m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zasę̑łək, -łka, m. der Weiler, Cig. (T.); hs.

Urbanistični terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zasélek -lka m

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drugôtni zasélek -ega -lka m
prvôtni zasélek -ega -lka m
zasélek -lka m

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ločiškilȯˈčiːčke -a -ȯ prid.
Reberˈrẹːbėr -brė in ˈrebriː ž
steniškistėˈniːčkė -a -ȯ prid.
žlebanskižlėˈbaːnskė -a -ȯ prid.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Izgovor imena »Kolezija«

Kako se pravilno izgovori del Ljubljane Kolezija? S širokim ali ozkim e-jem?

Izvor priimka »Besednjak«

Prosim za razlago priimka Besednjak. V Sloveniji Besednjakov ni prav veliko, spoznala pa sem družino iz Splita s priimkom Besednik.

Izvor priimka »Bone«

Zanima me izvor priimka Bone. Učiteljica v osnovni šoli nam je razložila, da je priimek francoskega izvora. Da so pri nas ostali nekateri francoski vojaki po koncu francoske okupacije in se tu poročili. Torej bi veljalo, da je ta priimek na Slovenskem od začetka 19. stoletja (Ilirske province). Ravno tako francoskega izvora naj bi bili priimki Krhne, Može ... in še nekateri. Nekateri izgovarjajo Bone s širokim e-jem, nekateri pa z dolgim i-jem. Predvidevam, da je največ Bonejev na širšem Goriškem. Ali se motim in ali nam je učiteljica podala pravo razlago izvora?

Izvor priimka »Klovar«

Zanima me izvor priimka Klovar.

Izvor priimka »Rustja«

Eden od zaselkov vasi Skrilje se imenuje Rušti ali Rustji. Tam najdemo že 350 let tudi priimek Rustja. Je to priimek iz toponima ali obratno? Kako je beseda nastala? Nekateri pravijo, da gre za latinsko besedo rusticus ali celo rimski izvor ...

Izvor priimkov »Škapin«, »Škabar«, »Rusjan«, »Badalič«

Zanima me izvor priimkov:

Škapin, Škabar, Rusjan, Badalič.

Kako pisati »Sermin« ali »Srmin«?

Zanima me, kateri od zapisov je ustrezen: Srmin ali Sermin. Prosim tudi za razlago.

Kočevski rog in Kočevski Rog?

Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?

Krajevna imena, tvorjena iz besede »vojna«

Kolikor sem izvedel iz etimološkega slovarja na portalu Fran je beseda vojna prevzeta v 19. stol. iz drugih slovanskih jezikov. Torej bi to pomenilo, da beseda ni ljudska in da ne bi mogla biti iz nje tvorjena zemljepisna imena, kot so:

  • Vojna vas pri Črnomlju
  • Vojnačevo brdo v dolini Idrijce,
  • zaselek Vojni pri Šalovcih v Prekmurju,
  • zaselek Vojni dol pri Kandršah
  • kraj Vojnik v Savinjski dolini

Zanima me iz kakšne osnove so slovensko govoreči ljudje brez da bi poznali besedo vojna in pridevnik vojen tvorili navedena zemljepisna imena, ki nedvomno kažejo na povezanost s to besedo .

O izvoru priimkov »Brinovčar« in »Grubar«

Zanima me

  • izvor priimka Brinovčar
  • izvor priimka Grubar

Pisanje imena zaselka »Ruperč Vrh«

Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?

Razlaga imena »Koromači - Boškarin«

Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?

Zemljepisno ime »Rosovše«

Sem iz Loga pri Brezovici. Raziskujem krajevna imena. Na osnovi jezika- etimolosko ne najdem gotove razlage za ime Rosovše oziroma Rosovče. Bi bil lahko izvor besede v besedi rožičekrosovžek?

Število zadetkov: 42