Tiskanje

acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

adstríngens -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|: ~ zmanjšuje krvavitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

adumbrán -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|: dati bolniku ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

aerosól -a m (ọ̑)
1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

1.

ki je v zvezi z ajurvedo

1.1.

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

alergén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

alga ► ˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

alkaloíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

amebicíd -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ameriški

Predlog

ameriška ameriško pridevnik

IZGOVOR: [amêriški]

ZVEZE: ameriški dolar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

amidopirín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti vročini in glavobolu: vzela je dve tableti amidopirina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

amidopirín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

aminopirín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti vročini in glavobolu:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

aminopirín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ampȗla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

anabólni steroíd -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

analéptik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

analgétik -a m (ẹ́)
farm. zdravilo proti bolečinam: sintetični analgetiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

analgétik -a m, snov. (ẹ́) |protibolečinsko zdravilo|: sintetični ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

analgétik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

anestétik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika]

1.

zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’

anksiolítik -a m (í) farm.
zdravilo proti anksioznosti: analiza kaže na veliko porabo anksiolitikov; antidepresivi in anksiolitiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

anksiolítik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántabus -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antacíd -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antálgik -a m, snov. (á) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

anthelmíntik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm.
zdravilo proti alergiji: zdravnik mu je predpisal antialergik; naravni antialergik; uporaba antialergika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántialêrgik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántianémik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiarítmik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiastmátik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antibiótik -a m (ọ́)
zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika
♦ farm. antibiotiki širokega spektra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antibiọ́tik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántidementív samostalnik moškega spola

iz farmacije

zdravilo, ki upočasnjuje razvoj demence, blaži njene simptome

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántidepresív -a m (ȃ-ȋ)
farm. zdravilo proti depresiji: jemati, predpisati antidepresive; naravni antidepresivi; majhni, preveliki odmerki antidepresivov; učinek antidepresivov; antidepresivi in pomirjevala / zdravljenje z antidepresivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antidepresív -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántidepresív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántidiabétik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántidiaróik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti bruhanju: preden zdravnik predpiše antiemetik, ponavadi razišče vzrok bruhanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiemétik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti epilepsiji: bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo antiepileptike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiepiléptik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antifebrín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti vročini pri živalih:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiflogístik -a m, snov. (ȃí) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiflogístik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántigonádotropín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántihemorágik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántihemoroídik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántihiperlipémik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántihipertenzív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántikoagulánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántikonvulzív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántimalárik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántimigrénik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántimikótik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antinevrálgik -a m, snov. (á) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiparazítik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiparkinsónik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiperistáltik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antipirétik -a m (ẹ́)
farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antipirétik -a m, snov. (ẹ́) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántipirétik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antipirín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti vročini, glavobolu: jemati antipirine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antipirín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántipropulzív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántiprurítik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántipsihótik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántipsoriátik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántirevmátik -a m (ȃ-á) farm.
zdravilo proti revmatizmu: jemanje antirevmatikov; okrogla miza o uporabi antirevmatikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antirevmátik -a m, snov. (á) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántirevmátik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antispástik -a m, snov. (á) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántitrombótik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántituberkulótik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

antitúsik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ántivírusen -sna -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki deluje proti virusom: propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč; antivirusno zdravilo
2. ki varuje pred računalniškimi virusi: antivirusni program; poskrbeli smo za ustrezno antivirusno zaščito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

apavrín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

arcníja -e ž (ȋ)
nav. mn., nižje pog. zdravilo: vse arcnije vrzi stran, pa boš zdrav!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

arcnȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

arcnija [arcnȋja] samostalnik ženskega spola

zdravilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola

1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

arcníja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

arcnija ► arcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]

1.

gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...

aspirín -a m (ȋ)
zdravilo proti prehladu in bolečinam znamke Aspirin: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

aspirín -a m

zdravilo proti prehladu in bolečinam

SINONIMI:

kem. acetilsalicilna kislina

GLEJ ŠE: tableta1, tableta1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

aspirin ► aspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma]

kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

atebrín -a m (ȋ)
zdravilo proti malariji znamke Atabrine: imel je celo zalogo kinina in atebrina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

atebrín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

atropín -a m (ȋ)
farm. strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči: vkapljati atropin v oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

atropín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

baktericíden -dna -o prid. (ȋ)
med. ki uničuje bakterije: baktericidno zdravilo / baktericidno delovanje antibiotikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bálzam -a m (ȃ)
1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam
♦ kem. izcedek iz iglavcev
// zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane
// gelu podobno sredstvo z dišečim izvlečkom iz te smole ali iz drugih (podobnih) rastlin: nanesti, uporabiti balzam; balzam za kožo, ustnice; balzam za noge, roke, telo; šampon in balzam / negovalni, vlažilni balzam; balzam za nego las
2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam / balzam za dušo / balzam za oči, ušesa kar je prijetno, sproščujoče gledati, poslušati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bálzam -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bázedovka -e ž (ȃ)
med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: zdravilo za bazedovko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

beladóna -e ž (ọ̑)
bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja: cvetoča beladona
// farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bénzoa -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bétablokátor in béta blokátor -ja m (ẹ̑-ȃ) farm.
zdravilo za nižanje krvnega tlaka: betablokatorji zmanjšujejo moč krčenja srca in hitrost njegovega utripanja; skupina betablokatorjev; betablokatorji in antidepresivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

bìč Frazemi s sestavino bìč:
bìč bôžji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

biolóško primerljívo zdravílo -- -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

biolóško zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bístveno podóbno zdravílo -- -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

blážev Frazemi s sestavino blážev:
blážev žégen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bobrovína -e ž (í)
1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine
2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bolečína -e ž (í)
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine
2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine
3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bolézen SSKJ² samostalnik ženskega spola

STALNE ZVEZE: pridružena bolezen, spremljajoča bolezen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bótoks -a m (ọ̑)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez: injekcija botoksa
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: vse več ljudi se odloča za posege z botoksom in lepotne operacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bótoks -a m

med. zdravilo, ki se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez

SINONIMI:

med. botulin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

botulín -a m (ȋ)
strup, ki ob zaužitju povzroča botulizem: pred časom so v premazu za tiramisu odkrili botulin
// ta strup, v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: injekcija botulina / pomlajevanje z botulinom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brónhodilatátor brónhodilatátorja samostalnik moškega spola [brónhodilatátor]

iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki širi, sprošča sapnice in lajša simptome pri napadu astme

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bronchodilatator, iz ↑bronhij + dilatator ‛kar razširja’ iz ↑dilatacija

BRp BRp-ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brúhanje -a s (ū)
glagolnik od bruhati:
a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi
b) bruhanje ognjenikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cíljan -a -o prid. (í)
ki ima točno določen cilj, namen: ciljani ukrepi; ciljano oglaševanje / ciljano zdravilo, zdravljenje tarčno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cíljen -jna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cilj: večina vozil bi morala že priti na ciljne položaje; poiskati ciljno destinacijo; najti pot do ciljne točke / ciljni ukrepi; ciljno oglaševanje / ciljna publika, skupina; ciljno občinstvo / ciljno zdravilo, zdravljenje tarčno
♦ šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

citostátik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čȃr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

1.

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

čéšnja Frazemi s sestavino čéšnja:
čéšnja na vŕhu tórte, ni dôbro čéšenj zóbati s kóm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čistílo -a s (í)
1. sredstvo za čiščenje: izdelujejo čistila in loščila; soba diši po čistilih; škatlica čistila za čevlje
2. zastar. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: bolnik vzame čistilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

člôvek-ékasamostalnik moškega spola

navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
- biti človek
oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
- človek česa
- , človek z/s čim
- , človek v čem, kje
- , človek za kaj
- , človek po čem
- , človek brez česa
- , človek pri čem
- , človek pod čim
- , človek med čim, koliko
oseba glede na položaj, razmerja, odnose
- človek komu/čemu kaj, kako
- , človek na čem
- , človek brez česa
- , človek iz česa, od kod
- , človek pri čem, kje
- , človek ob čem, kje
- , človek čez kaj, kje
- , človek do koga/česa
- , človek proti komu/čemu
- , človek pod čim, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi

1.

v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet

1.1.

v predmetnih odvisnikih

1.2.

v poročanem govoru

2.

v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek

2.1.

3.

v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek

4.

v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku

4.1.

v namernih odvisnikih

5.

v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku

5.1.

v načinovnih odvisnikih

v zvezi ne da

5.2.

v načinovnih odvisnikih

v zvezah kot da, kakor da

6.

v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku

6.1.

v zvezi tako da

7.

v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku

8.

v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano

9.

v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke

11.

v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.

1.

kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo

1.1.

kot členek

2.

kot členek izraža začudenje, nejevero

3.

kot členek izraža podkrepitev trditve

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...

dáti dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; podjetje je dalo na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo; šah. dati mat

dáti se

1.

z nedoločnikom

izraža

a)

osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi:

dati se motiti, odpraviti, potolažiti, pregovoriti, preprositi

daj se prepričati

/ pog. daj se kaj videti pridi (na obisk)

/ ekspr. ni se jim dal kar tako; ekspr. ne dajte se

b)

možnost, da se z osebkom kaj zgodi:

to se ne da brati

snov se da cediti

stvar bi se dala bolje urediti, s pridom uporabiti

vrata se ne dajo zapreti

/ brezoseb.: ne da se povedati z besedami; nič se ne da opraviti, spremeniti; z njo se ne da živeti; ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako; ne da se mu pomagati ni mu mogoče

2.

s smiselnim osebkom v dajalniku

izraža pripravljenost koga za kako dejanje:

ne da se mu delati

pridi, če se ti da

/ elipt. ne da se mi v kino

3.

v prislovni rabi,

v zvezi kar se da

izraža zelo visoko stopnjo:

kar se da srečni smo

kar se le da natančno poglej

teci, kar se le (najbolj) da kolikor moreš

kar se da hitro, lep karseda

dán

-a -o:

ne jemlji nazaj dane stvari

to ni bilo dano iz prijaznosti

to je bilo dano vam v varstvo

na dano znamenje so začeli teči

/ knjiž.: tolikšna sreča mi ni bila dana; ni mi bilo dano, da bi ga spoznal; ni mi bilo dano tako lepo peti ne morem, ne znam; vsakomur je dano na voljo, kam pojde

/ star., pri datiranju dano v Ljubljani, dne 23. novembra 1866;

prim. daj, dan2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dátum iztéka róka uporábnosti -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

definírani dnévni odmérek -ega -ega -rka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dekongestív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

delováti -újem nedov. (á ȗ)
1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile
// prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno
2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji
3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala
// navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile

delujóč

-a -e:

še vedno delujoči ognjeniki

počasi delujoč strup

prijetno, ugodno delujoča barva

/ delujoč član društva aktiven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.

1.1.

kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.

1.2.

kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.

3.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.

3.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

digestív -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

digitalín -a m (ȋ)
farm. strup iz naprstca, rabljen zlasti kot zdravilo za srce:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

digitalín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

digitalín -a m

farm. strup iz naprstca, rabljen zlasti kot zdravilo za srce

SINONIMI:

poljud. digitalis

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

digitális -a m (ȃ) rastl. naprstec; snov. |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dinamizírano zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dispenzírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. dati dispenzo, spregled: dispenzirati koga od izpolnitve kake dolžnosti
2. farm. pripraviti in izdati zdravilo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dispenzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dispenzíranje (ȋ)
1. izobr. koga od česa ~ koga od dolžnosti |oprostiti od dolžnosti|
2. lekar. kaj ~ zdravilo |pripraviti in izdati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

diurétik -a [iju] m, snov. (ẹ́) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

diurétik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dobrodêjen -jna -o prid. (ē ȇ)
1. ki dobro, ugodno deluje: objame ga dobrodejen hlad; dobrodejni mir gozda; pogreznil se je v dobrodejen spanec; piha dobrodejen veter / dobrodejno zdravilo
2. zastar. dobrodelen: dobrodejno društvo

dobrodêjno

prisl.:

sprememba zraka zelo dobrodejno vpliva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]

1.

izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku

1.1.

1.2.

2.

v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku

2.1.

v zvezi dokler ne

2.2.

v zvezi dokler ne

ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...

dóza2 -e ž (ọ̑)
določena, natančno odmerjena količina česa, navadno zdravila, odmerek: povečati, predpisati dozo; to zdravilo učinkuje že pri razmeroma nizki dozi; dnevna doza; doza morfija / maksimalna, smrtna doza; pren. nauke mu servira po dozah
// količina sploh: vzela je preveliko dozo uspavalnih praškov; kisla vina žveplajo navadno z manjšo dozo / dopustne doze radioaktivnega sevanja; tolerančne doze rentgenskih žarkov; pren. patos je podan v premočni dozi; precejšnja doza humorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dozírati -am dov. in nedov. (ȋ)
določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila: dozirati zdravilo; kinin doziramo individualno / dozirati sevanje rentgenskih žarkov / dozirati živila z dozirnim strojem; pren. pravilno dozirati učno snov

dozíran

-a -o:

dozirana količina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dozírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dozíranje (ȋ) kaj ~ zdravilo odmerjati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dozírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj določiti komu/čemu kaj glede na višino in določene okoliščine
Tovrstno zdravilo je treba bolnikom dozirati /individualno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

dražé -êja m z -em (ẹ̑ ȇ) |zdravilo v obliki kroglic, tablet|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dristílo -a s (í)
star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo
♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drọ́ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvójno zakrívanje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ekspéktorans -a m (ẹ̑)
farm. zdravilo, ki pospešuje in olajšuje izkašljevanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ekspéktorans -a m, snov. (ẹ̑) lekar. |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ekspektoránt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ênkrat1 prisl. (é)
izraža, da kaj nima ponovitve: enkrat v življenju je bil bolan; enkrat ugrizniti jabolko; niti enkrat se ni zmotil; samo enkrat, enkrat samkrat je bil tam
// izraža eno ponovitev: enkrat pet je pet; zdravilo jemlji enkrat na dan; tekst enkrat prepiši; govori z njim še enkrat; drv je za enkrat zakuriti / pot je točno enkrat daljša; ekspr. nova hiša je še enkrat lepša kot stara veliko, dosti / še enkrat kot vzklik izraža zahtevo po ponovitvi; kot pretnja, svarilo kaj si pa naredil, samo še enkrat
● pog. enkrat sem ti bil za norca, dvakrat ti ne bom ne bom več pustil, da bi se norčeval iz mene; tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

enójno zakrívanje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

epilepsíja -e ž (ȋ)
med. živčna bolezen s krči in nezavestjo: imeti epilepsijo; napad epilepsije; zdravilo za zdravljenje epilepsije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore?

Kako je pravilno: ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore? Vem, kaj pravi pravopis, ampak raba je pa vse prej kot enotna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ex tempore priprávek -- -- -vka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ezofagítis ezofagítisa samostalnik moškega spola [ezofagítis]

iz medicine vnetje požiralnika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. esophagitis, oesophagitis, iz ↑ezofagus

farmacévtski priprávek -ega -vka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

farmacȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fármak -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fármako.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |zdravilo| fármakopsihologíja, fármakoterapíja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

farmako.. prvi del podr. zlož. |zdravilo| farmakologíja, farmakopêja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fármakogenómika -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fármakokinétika -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fenalgól -a m, snov. (ọ̑) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fítofármak -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Fowlerjeva raztopína -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fungistátik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gála -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

galéničen -čna -o (ẹ́; ẹ̑) galenski
galénični -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~o zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

galénik -a m (ẹ̄)
farm. v lekarni izdelano zdravilo: surovine za pripravo galenikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

galénik -a m, snov. (ẹ́; ẹ̑) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

galénski -a -o (ẹ̑) ~o zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

galénski izdélek -ega -lka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

galénski preparát -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

galénski priprávek -ega -vka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

galénsko zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

genêrična vlóga za pridobítev dovoljênja za promèt z zdravílom -e -e -- -- -- -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

genêrično zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

genêrik -a m (é)
nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja; proizvajalci generikov
// farmacevtska družba, ki izdeluje taka zdravila: generiki so si med seboj konkurenti, hkrati pa tudi partnerji; originatorji in generiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

genêrik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glísta -e ž (í) ~e v zemlji; zdravilo proti ~am; člov., zmer. Molči, ~ |malovreden človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

globálna trgovínska števílka izdélka -e -e -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

górnik2 górnika samostalnik moškega spola [górnik]

nizka grmičasta zdravilna rastlina z majhnimi rdečimi plodovi in usnjatimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Arctostaphylos uva-ursi; SINONIMI: iz botanike vednozeleni gornik

STALNE ZVEZE: vednozeleni gornik
ETIMOLOGIJA: ↑gora

gotôvo zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grênek in grenák grênka -o in -ó prid., grenkêjši (é ȃ é)
1. ki je neprijetnega okusa kot pelin; ant. sladek: grenek zeliščni sok; žolč je grenek; uživati mora grenko zdravilo; zelo grenek; grenek kot pelin / sir ima nekoliko grenek okus / pije grenko kavo brez sladkorja / grenek vonj
2. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: spomin nanj je bil grenek; grenka izkušnja; obšla ga je grenka misel; zvedel je grenko resnico / grenka žalost; grenko slovo / pesn. grenka smrt / imel je grenko mladost
// ki izraža duševno bolečino, zlasti zaradi doživetega razočaranja: grenek izraz obraza; grenek nasmeh; grenko-sladek smehljaj / grenke solze
// neprijazen, zbadljiv: povsod je poslušal grenke očitke; ušla mu je grenka beseda
● ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom; pesn. izpil je grenko kupo do dna doživel vse težke stvari
♦ bot. grenka penuša rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v socvetju, rastoča ob potokih, Cardamine amara; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit

grenkó

in grênko prisl.:

grenko se drži

grenko se nasmehniti

grenko občutiti

grênki

-a -o sam.:

pog. daj mi požirek grenkega pijače grenkega okusa

ekspr. požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo

imam grenko v ustih grenek okus

doživel je marsikaj grenkega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grênek -nka -o prid.

1.

ki je neprijetnega okusa kot pelin

SINONIMI:

nar. bridek, zastar. gorjup, ekspr. pregrenek

2.

ekspr. ki vzbuja, izraža duševno bolečino, prizadetost, razočaranje

SINONIMI:

knj.izroč. bridek, knj.izroč. bridkosten, star. gorjup, ekspr. grenkast, ekspr. grenkoben, knj.izroč. prebridek, ekspr. trpek, knj.izroč. zagrenel, ekspr. zagrenjen

GLEJ ŠE SINONIM: neprijeten
GLEJ ŠE: sladek, pogreneti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

gvájak -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hemostíptik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

herbálno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hipertenzíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arterijsko hipertenzijo: hipertenzivni bolnik; hipertenzivna arterioskleroza, kriza, motnja, srčna bolezen; hipertenzivno zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hipnótik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

homeopátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na homeopatijo: homeopatično zdravilo / homeopatična magija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

homeopátičen -čna -o (á) zdrav. homeopatski
homeopátični -a -o (á) ~o zdravilo
homeopátičnost -i ž, pojm. (á) zdrav.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

homeopátsko drenážno zdravílo -ega -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

homeopátsko zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Hórstijeva vôda za okó -e -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ibogaín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ibuprofén ibuproféna samostalnik moškega spola [ibuprofén]

iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zdravljenje vnetij, zniževanje povišane telesne temperature

ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Ibuprofen, prevzeto iz angl. ibuprofen, krajšave za i(so)bu(tyl)phen(yl)pro(pionic acid) ‛izobutilfenilpropionska kislina’

ihtiól -a m (ọ̑)
farm. gosta katranasta tekočina, rabljena kot zdravilo proti kožnim boleznim: kupiti ihtiol; natreti, zdraviti z ihtiolom; krema, ki vsebuje ihtiol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ihtiól -a [ijo] m, snov. (ọ̑) lekar. |zdravilo proti kožnim boleznim|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imunolóško zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imúnomodulátor -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imúnostimulánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imúnosupresív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

imúnosupresívno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

IND IND-eja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

indicíran -a -o (ȋ) nakazan, napovedan
indicírani -a -o (ȋ) zdrav.: ~ splav |zakoniti, dovoljeni splav|; ~o zdravilo |predvideno|
indicíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

indicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako
♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v plinski zmesi

indicíran

-a -o:

indiciran gospodarski razvoj

♦

med. indicirani splav umetni splav iz medicinskih razlogov; indicirano zdravilo zdravilo, ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; strojn. indicirano delo delo, ki se izračuna na podlagi indikatorskega diagrama

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

indikácija za zdravílo -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

industríjsko izdélano zdravílo -- -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ingrediénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. sestavina, primes: dišeče ingredience olja / običajne ingredience romana so v tem delu zelo poudarjene
♦ farm. zdravilo z več ingrediencami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

inhalácijski inhalácijska inhalácijsko in inhalacíjski inhalacíjska inhalacíjsko pridevnik [inhaláciski] in [inhalacíski]

1.

ki je v zvezi z inhalacijo 1.

2.

ki je v zvezi z inhalacijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑inhalacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

inhalacíjski ántiastmátik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]

1.

priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

inovatívno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izdeláva zdravíla -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izkašljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od izkašljevati: to zdravilo olajšuje izkašljevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izkašljevánje -a s

izmetavanje (sluzi) iz pljuč, sapnika s kašljanjem

SINONIMI:

med. ekspektoracija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

jéd -í ž, daj., mest. ed. jédi (ẹ̑)
1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki: vsaka jed mu tekne; kuhati, pripravljati, servirati jedi; gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed; žganci so njegova najljubša jed / mesne, mlečne, zelenjavne jedi / na razpolago so gotove jedi že pripravljene; postreči s hladnimi jedmi ki se jedo nekuhane ali ohlajene; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; narodna jed značilna za kak narod, kako območje; obredna jed ki je v navadi ob določeni priložnosti, včasih s simbolnim pomenom; samostojna jed ki se jé brez drugih jedi; jed na žlico tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico; jedi po naročilu ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči
♦ gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; začetna jed prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; rel. postna jed ki se sme jesti tudi na postne dni
// ed. kar se jé, jedi: skrbeti za jed in pijačo; madeži od jedi / jed mu je obležala v želodcu / dolgo vzdrži brez jedi hrane; ljubi dobro jed
2. ed. uživanje hrane, jedi: siliti k jedi; brati pri jedi; zmernost v jedi; piti med jedjo / jemati zdravilo po jedi, pred jedjo
● nižje pog. nazaj se držati pri jedi jesti manj, kot si kdo želi; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jéd -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑ ȋ) ~ mu tekne; krožnik ~i; zelenjavne ~i; skup. skrbeti za ~ in pijačo; pojm. jemati zdravilo po ~i, pred ~jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jemáti jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é)
1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo; jemati zemljo v zakup
// delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce
// prevzemati, dvigati: kupci so jemali blago pri posebnem okencu; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust
2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati; jemati darila, podkupnino; nerad je jemal podporo od staršev
b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo / turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo; jemati na vlaku drugi razred
c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti; mlinarji so jemali preveliko merico; če jim niso dajali, so jemali s silo; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati / evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti / star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali
č) zaradi pravil igre: pri kartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre
3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek
// povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke
4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote; jemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega; pomladansko sonce jemlje sneg tali; na tem bregu voda material jemlje odnaša / ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali
// ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati:
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje; jemati absolvente v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom; jemali so jih za žene se poročali z njimi
6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame
// delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela
7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij; jemati izraze iz živega govora; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil; od kod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja
8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala
// v zvezi z za uporabljati, imeti: za osnovo jemlje grob material; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
// predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov; tega še niso jemali / šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov
9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico; jemati kaj resno, tragično; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled
10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu; zdravilo jemljite v predpisani količini; jemati kapljice uživati jih / jemati kapljice za oči kapati si jih v oči
11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se
● pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo; to drevo jemlje preveč prostora zavzema; pog. jemal je ure iz angleščine zasebno se je je učil; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo; pog. jemati (zanke) dol snemati; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; pog. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja

jemáti se

ekspr., s prislovnim določilom

pojavljati se, prihajati:

le od kod se jemlje toliko ljudi

knjiž. beli oblaki so se jemali izza gora

jemáje

:

opekla se je, jemaje kruh iz peči

jemljóč

-a -e knjiž.:

gledal ga je skrivaj, jemljoč denar iz žepa

pamet jemljoča novica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Jezikovne izbire: »magistra« ali »magistrica« farmacije

Kateri naziv je pravilen – magistra ali magistrica farmacije?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kafra [kȃfra] samostalnik ženskega spola

kafra, tj. iz kafrovca pridobljena snov, ki se je uporabljala kot lokalni anestetik in antibotik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kanábis -a m (ȃ)
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: pridelovanje kanabisa; sadika kanabisa; zdravilo iz kanabisa
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: legalizacija kanabisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

káplja -e ž (á) deževne ~e; ~ olja; odmerjati zdravilo po ~ah, v ~ah; poud.: Imeli niso niti ~e vode |prav nič|; popiti do zadnje ~e |vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kapljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kaplja iz rane; brezoseb. iz pipe kaplja / znoj ji je kapljal s čela; pren., pesn. sončni žarki so kapljali skozi veje
2. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti / kapljati drug za drugim, eden po eden; pren. novice so le počasi kapljale
3. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj; kapati: kapljati zdravilo na žličko
● ekspr. v žep mu je začel kapljati denar začel je dobivati, služiti denar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kapljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; kapljánje (-àt) (á ȃ) Kri ~a iz rane; brezos. Iz pipe ~a; poud. ~ v sobo drug za drugim |v presledkih prihajati|; redk. kapljati kaj ~ zdravilo na žličko kapati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.

3.

kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

kápljica -e ž (á)
1. manjšalnica od kaplja 1, 2:
a) kapljice padajo / deževne, vodne, znojne kapljice / razpršiti tekočino v drobne kapljice / jemati zdravilo po kapljicah; sprememba je nastajala počasi, kakor po kapljicah / grenka kapljica spoznanja
b) po kosilu spije samo kapljico vina / ko bi imel vsaj kapljico poguma
2. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino: točijo dolenjsko kapljico; pristna, žlahtna kapljica / vinska kapljica
3. mn. tekoče zdravilo, katerega količina se za uporabo odmerja s številom kapljic: zdravnik predpiše kapljice; dajati si kapljice v uho / jemati kapljice uživati jih / kapljice za oči / baldrijanove kapljice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kapljica ► ˈkaːpl̥’ca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kápniti -em dov. kápnjen -a; kápnjenje (á ȃ) kaj ~ zdravilo na rano; knj. pog. kapniti komu Tu in tam mu kaj ~e dobi, zasluži nekaj denarja; brezos. Z veje je kapnilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kápsula -e ž (ȃ)
1. zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju: pogoltniti kapsulo; kapsule in tablete / prodajati zdravilo v obliki kapsul / ricinusovo olje v kapsulah
2. teh. del vesoljske ladje brez osnovnih potisnih raket: kapsula z dvema članoma posadke / kapsula vesoljske ladje / kapsula pristane na luni lunarni modul
3. anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ; ovojnica: ledvična, sklepna kapsula
♦ biol. bakterijska kapsula trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije, bakterijska ovojnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kémoterapévtik -a m (ẹ̑-ẹ́) farm.
zdravilo, ki ga navadno kot infuzijo dajejo bolnikom z rakavimi obolenji: zdravljenje s kemoterapevtiki; antibiotiki in kemoterapevtiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

keratolítik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kikiríki1 kikiríkija samostalnik moškega spola

1.

navadno v ednini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: arašid

1.1.

;

SINONIMI:

arašid

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. kikirìki) iz it. chicchi ricchi ‛izdatna zrna’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kinín -a m (ȋ)
zdravilo iz lubja kininovca, uporabljano zlasti proti malariji: ima zalogo kinina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kinín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kinȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kinīn, m. neko zdravilo, das Chinin, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kinin ► kiˈniːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kislínsko zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

klásična homeopatíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

klín Frazemi s sestavino klín:
klín s klínom izbíjati, klín s klínom izbíti, klín se s klínom izbíja, obésiti kàj na klín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

klistīr, m. v zadnjico vbrizgano zdravilo, das Klystier.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

knjíga privátnih recéptov -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

knjíga recéptov -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kombinácija -e ž (á)
1. glagolnik od kombinirati: kombinacija figur, oblik je uspela; učinkovita je kombinacija z lesom; kombinacija usnja in krzna / z variacijami in kombinacijami barv dosega močne učinke / zdravilo se uporablja le v kombinaciji z drugimi / imeti dar, smisel za različne kombinacije
2. kar nastane s kombiniranjem, sestav: barvna, modro-bela kombinacija; v papir je vtisnjena kombinacija šestih točk; šopki in cvetlične kombinacije / delati, poskušati različne kombinacije
3. nav. ekspr. izbiranje in združevanje več možnosti za rešitev česa: pristane na vsako kombinacijo / ne ve, za katero kombinacijo naj se odloči / nič ni gotovega, to je le kombinacija ugibanje, domnevanje
♦ min. kombinacija več kristalnih oblik na enem kristalu; šah. kombinacija zaporedne poteze s skupno idejo, ki vodijo k določenemu rezultatu; dvopotezna kombinacija; velika kombinacija ki sestoji iz velikega števila potez; šport. kombinacija med seboj usklajena, navadno vnaprej pripravljena akcija dveh ali več igralcev; alpska kombinacija smuk in slalom ali smuk, slalom in veleslalom; klasična ali nordijska kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kombinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati
// sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove
2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo

kombiníran

-a -o

1.

deležnik od kombinirati:

lepo kombinirane barve

2.

narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del:

radio, kombiniran z gramofonom

/ kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije

/ kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati

♦

agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kompléksna homeopatíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kônčni izdélek -ega -lka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kônčno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Konjugat protitelo-zdravilo
Zanima me slovenski ustreznik za angleški temin antibody-drug conjugate (ADC), ki na področju medicine označuje vrsto konjugata, pri katerem je zdravilo preko vmesnega člena vezano na monoklonsko protitelo. Najpogosteje se uporablja v onkologiji. Ali bi bil primeren ustreznik konjugat protitelesa in zdravila ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

konstitúcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

konstitucíjsko zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kontaminácija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kontracépcijski kontracépcijska kontracépcijsko pridevnik [kontracépciski]

1.

ki je v zvezi s kontracepcijo 1.

1.1.

kontracepciji 1.

2.

ki je v zvezi s kontracepcijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑kontracepcija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kóntraindikácija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kontrolírana sôbna temperatúra -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

korónavírusni pridevnik

ki je v zvezi s koronavirusi, zlasti zelo nalezljivim koronavirusom SARS-CoV-2

STALNE ZVEZE: koronavirusna bolezen 19

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kozlánje -a s (ȃ)
nizko bruhanje: zdravilo je preprečilo kozlanje / na kozlanje ji gre / pobrisati kozlanje izbljuvek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kratkodelujóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́)
kratkodelujóči -a -e (ọ́) zdrav. žarg. ~e zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krištira [krištīra] (krštira) samostalnik ženskega spola

v danko vbrizgano zdravilo; klistir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

króglica -e ž (ọ̑)
1. manjšalnica od krogla: površina, velikost kroglice / pobrati, zakotaliti kroglico; steklena kroglica / bonbon v obliki kroglice / mn. glina je v kroglicah / sablja z zaščitno kroglico / volilna kroglica nekdaj s katero volivec glasuje / sledilna kroglica računalniški miški podoben pripomoček za upravljanje s kazalcem na zaslonu
♦ farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice
2. teh. tak predmet iz kovine kot sestavni del ležaja: število kroglic v ležaju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kukmanka [kȗkmanka] (kutmanka) samostalnik ženskega spola

posušena in zdrobljena glina, ki se uporablja v medicinske namene
neka goba, verjetno kukmak, LATINSKO: Agaricus arvensis

PRIMERJAJ: kukmak, lemnovica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lajšálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~o zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

laksatív -a m (ȋ)
farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lék1 -a m (ẹ̑)
1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo
● knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti
2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo, nekoliko: za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lek

Predlog

leka samostalnik moškega spola

starinsko zdravilo

albanska denarna enota

IZGOVOR: [lék], rodilnik [léka]

PRIMERJAJ: Lek

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lék1 -a m, snov. (ẹ̑) neobč. zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lẹ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lek²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lekarija [lekarȋja] (likarija) samostalnik ženskega spola

zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara

PRIMERJAJ: lizlina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lekárna -e ž (ȃ)
1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
// prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
// poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lekárna -e ž

zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila

SINONIMI:

apoteka, zastar. lekarnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

lekárniški mešálnik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Lekov

Predlog

Lekova Lekovo pridevnik

IZGOVOR: [lékou̯], ženski spol [lékova], srednji spol [lékovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lemnovica [lẹ́mnovica

] samostalnik ženskega spola

z žigom o izvoru opremljena okrogla glinena ploščica za uporabo v medicini

PRIMERJAJ: kukmanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lizlina [lizlína

] samostalnik ženskega spola

zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara

PRIMERJAJ: lekarija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ljúdsko zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Lokalna terapija
Zanima me ustrezno poimenovanje za terapijo z lokalnim delovanjem, pri kateri se zdravilo (npr. krema, mazilo, kapljice za oči) navadno uporabi na omejenem delu kože, v očesu, ušesu ali vidni sluznici, da bi delovalo na mestu aplikacije ali pa bi se absorbiralo v telo. Katera oblika pridevnika je pravilna: topikalna terapija ali topična terapija ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3.

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4.

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

magístra -e ž (ȋ)
pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor gospa magistra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

magistrálec -lca m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

magistrálen2 -lna -o prid. (ȃ)
farm. izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu: magistralno zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

magistrálni priprávek -ega -vka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

magistrálni recépt -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

magistrálno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

malokŕvnost -i ž (ŕ)
1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti
2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti
// knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mána -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mástiks -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mazáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na mazače ali mazaštvo: mazaški splav; mazaško zdravilo / mazaški zdravnik / mazaške slike

mazáško

prisl.:

mazaško zdraviti bolezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mazílo -a s (í)
1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene: iztisniti mazilo iz tube; iti k zdravniku po mazilo; rano namazati z mazilom; zdravilo je pripravljeno kot mazilo; hladilno mazilo / mazilo za kožo, lase; mazilo zoper garje
2. star. podkupnina: brez protekcije ali debelega mazila ne boš prišel dalje
♦ farm. ihtiolovo mazilo; kozm. belilno mazilo s katerim se beli koža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mečíłən, -łna, adj. erweichend, Mur., Cig.; mečȋłnọ zdravilo, Cig.; — abführend, purgierend, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mečílo -a s (í) zastar.
1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti mečilo
2. mehčalo: glicerin in druga mečila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medicína -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / alternativna medicina ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod; kitajska medicina vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo; komplementarna medicina ki zdravi z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine; ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije; manualna medicina tehnika zdravljenja s posebnimi gibi, prijemi rok pri bolečinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mravljinčavosti; nuklearna medicina ki za laboratorijsko in klinično diagnostiko ter zdravljenje uporablja radioaktivne izotope; oddelek take medicine v bolnišnici; uradna medicina ki uporablja le znanstveno preverjene načine zdravljenja; znanstvena medicina uradna medicina / doktor medicine [dr. med.] akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / ukvarjati se z medicino z zdravstvom
♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine
2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino
3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju
4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medicȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medicīna, f. zdravilo, zdravništvo, die Medicin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medicina universalis cit. ž zdravilo za vse bolezni: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje … s'eno beſsedo je medicina Vniverſalis im. ed. ǀ Vij ſastopni Dohtary, inu Arzati, inu bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem tož. ed., katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti (I/1, 120) ← lat. medicīna universālis ‛zdravilo za vse bolezni’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medikamènt -ênta m (ȅ é)
knjiž. zdravilo: vzeti kak medikament za prebavo; zdravljenje z medikamenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medikamènt -ênta m, snov. (ȅ é) neobč. zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medikamȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

medikamènt -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mésto aplikácije zdravíla -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mešiček [mešȋčǝk] samostalnik moškega spola

prašnik pri cvetu

PRIMERJAJ: mešičje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

midriátik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mirílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. pomirjevalen: mirilno zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mísliti -im nedov. (í ȋ)
1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil, vendar ni našel rešitve / skušal ga je naučiti misliti logično misliti, sklepati
// preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: mislil je na bolečine, ki ga čakajo; vedno misli na domovino; skušal je misliti na kaj drugega; večkrat misli nanjo; mislil je samo na smrt; tudi sam bom mislil na to / ves čas je mislila, kako bo uredila dom premišljevala, razmišljala
2. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: mislila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva se zmotila; mislim, da so dogodki potekali takole; strokovnjaki mislijo, da bo novo zdravilo zelo učinkovito
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos: mislim, da tako dejanje ni sramota; mislim, da bi morali te ljudi bolje plačati; vsi mislijo, da so novi predpisi boljši; sprva je mislil, da se mu blede
3. s prislovnim določilom imeti pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: dobro, slabo misli o meni; zdaj drugače mislim o njem
// imeti osebni odnos do česa sploh: večina misli o tem drugače; tudi jaz mislim tako kot ti; dekle misli, kako je lepa; povedal sem mu, kakor sem mislil / kaj pa ti misliš o tem; kaj mislite, koliko bo stalo
4. z nedoločnikom ali z glagolskim samostalnikom izraža
a) namero, namen: že dolgo sem mislil govoriti z vami; k njemu ne mislim iti; če misliš kupiti blago, povej; ekspr. iz njega misli narediti dobrega človeka; ali že misliš na odhod, na upokojitev / elipt., brezoseb. izlilo se je, kolikor se je mislilo / elipt.: k njemu sem mislil; ali misliš v Nemčijo z letalom; kam pa misliš
b) opravičilo, pojasnilo: nisem te mislil prizadeti, žaliti / elipt.: nič slabega nisem mislil; oprosti, nisem mislil resno; rekel sem, ne da bi bil kaj (drugega) mislil
// pog., nav. ekspr., z nedoločnikom izraža možnost uresničitve česa: ali mislite že kaj kmalu končati; glej ga, vse mi misli pojesti; ta človek se misli čisto zapiti / ali misli še kdo priti
5. v zvezi z reči uvaja
a) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: o tem problemu sem govoril, mislim (reči), pisal; kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate / elipt. koliko stanejo, mislim, razglednice
b) povzetek bistvene vsebine povedanega: mislim reči, da nimate prav; s tem ne mislim reči, da lenarimo / elipt. mislim le, da to ni res
6. izraža točno, konkretno določitev predmeta: koga misliš? Očeta mislim, ne tebe; pri tem, s tem mislim njega / saj veš, koga mislim
7. v členkovni rabi, navadno v zvezi z ali, kaj izraža
a) začudenje, nejevoljo: misliš, da ga ne poznam, kakšen je; ali misliš, da tega ne vem; kaj misliš, da si edina na svetu; seveda sem vzel, kaj pa misliš / kakšen hinavec, kdo bi (si) to mislil; le kaj (si) misliš, da si
b) podkrepitev trditve: to je velik uspeh, kaj misliš; kaj mislite, te nesreče ne bo kmalu prebolel / tudi tebe ne maram več videti, da ne boš mislil
● pog. ali misliš že enkrat pospraviti kako da tako dolgo pospravljaš; pospravi; misliti na svojo korist želeti imeti; ekspr. treba je misliti tudi na prihodnost ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. niti, še misliti ni bilo na spanje izraža močno zanikanje; ekspr. ta človek misli na vse je zelo skrben; je zelo previden; ekspr. misliti je treba tudi na svoje zdravje živeti, ravnati je treba tako, da se ne zboli; ekspr. misliti s svojo glavo imeti samostojno mišljenje; misli bolj s srcem kakor z glavo je bolj čustven človek kakor razumski; imel je navado glasno misliti govoriti sam s seboj; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; verjela je, da fant misli resno da se hoče poročiti z njo; ekspr. to mi je dalo misliti spremenil sem svoje stališče, odnos; ekspr. naj stori, kakor pač misli izraža nedoločenost, poljubnost, posplošenost; nisem toliko dobil, kot sem mislil pričakoval, upal

mísliti si

predstavljati si, zamišljati si:

misli si človeka majhne postave

njega sem si mislil drugače

/ ekspr.: ni si mogel misliti večje nesreče; težko si mislim kaj hujšega

/ ne morem (si) misliti, da je res verjeti

/ ta človek (si) misli, da je nenadomestljiv si domišlja

//

v členkovni rabi izraža

a)

podkrepitev trditve:

lahko si mislim, da ga je bolelo

misli si, koliko smo pretrpeli

/ kar misli si, nikamor ne boš šla

b)

pritrjevanje:

»To me je zelo užalilo.« »Si (lahko) mislim.«

mislé

zastar.:

pomel je oči, misle, da so spet sanje

mislèč

-éča -e:

stopil je k njemu, misleč, da je mrtev

združili so se vsi dobro misleči ljudje

míšljen

-a -o:

mišljeni so zlasti prebivalci mest

mišljeno je bilo, da bi ti šel

dobro mišljeni nasveti

to ni bilo mišljeno kot nekaj trajnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mnogotér -a -o prid. (ẹ̑) star.
1. mnogovrsten, raznovrsten: zdravilo za mnogotere bolezni; mnogotere oblike ljubezni
2. marsikateri: mnogotera nevihta je šla mimo; tu sem izvedel za mnogotero skrivnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

modulátor progesterónskega recéptorja -ja -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

motivírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega k/h komu/čemu / za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) motiviral še za resnejši trening.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročiti kaj 'dejavnost' razvito
Zdravilo je motiviralo kroženje krvi po telesu.

3.

kdo/kaj utemeljiti kaj
Svoje zahteve so /energično/ motivirali (s svojimi dosežki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

nacionálni identifikátor zdravíla -ega -ja -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

načín izdáje zdravíla -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nadoméstek za plázmo -tka -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Največji tolerančni odmerek
V kliničnih raziskavah na področju onkologije poimenovanje maximum tolerated dose ( MTD ) označuje največji odmerek pri zdravljenju, ki ne povzroča nesprejemljivih stranskih učinkov in ga preiskovanec še lahko prenese. V slovenščini se za ta pojem pojavljata dva termina, in sicer največji tolerančni odmerek in največji dovoljeni odmerek. Prosim za vaše mnenje, kateri od teh dveh je bolj primeren oz. kateri najbolj nedvoumno opiše pojem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nàjvíšja priznána vrédnost zdravíl -e -e -i -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nakapljáti -ám dov. (á ȃ)
s kapljanjem spraviti kam: nakapljati zdravilo na žličko; na spodnji rob pisma je nakapljal malo voska

nakapljáti se

1.

s kapljanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini:

ta vosek se je nakapljal od sveč

čez noč se je nakapljal poln lonec vode

●

ekspr. denar sproti zapravijo, če se jim ga kaj nakaplja če ga kaj dobijo, zaslužijo

2.

ekspr.

v presledkih drug za drugim priti:

v gostilno so se počasi nakapljali vsi stari znanci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nakapljáti -ám dov. nakapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) kaj ~ zdravilo na žličko
nakapljáti se -am se (á ȃ) Od sveč se je nakapljal vosek; poud. ~ ~ v gostilno |priti v presledkih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nakapljáti -ám dov.

kaj s kapljanjem spraviti kam

SINONIMI:

nakapati1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

namòk SSKJ² samostalnik moškega spola

1.

v tekočini, navadno alkoholu, namočena zelišča, cvetovi, zlasti kot domače zdravilo

1.1

namakanje zelišč, cvetov v tekočini, navadno alkoholu, zlasti za domače zdravilo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nánozdravílo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

navídezno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

navisán -a m (ȃ)
zdravilo proti bljuvanju, vrtoglavici: pred vožnjo z avtobusom vedno vzame navisan; steklenička navisana; v prid. rabi: navisan tableta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nazálni dekongestív -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèkorísten -tna -o prid.(ȅ-ī)
ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek

nèkorístno

prisl.:

nekoristno porabljen čas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèobnovljívi recépt -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèregistrírano zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèrutínsko priprávljeno zdravílo za naprédno zdrávljenje -- -ega -a -- -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nètéčnost1 -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost, značilnost nètéčnega: netečnost jedi / star. zdravilo proti netečnosti pomanjkanju teka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

névroléptik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Nezadovoljene potrebe
Zanima me, kateri bi bil najustreznejši slovenski ustreznik za angleški termin unmet needs , s katerim poimenujemo potrebe bolnika, ki v zdravstvenem sistemu ne dobiva primerne obravnave, da bi bila njegova potreba rešena oz. vsaj obravnavana. Slovenski predlogi so nezadovoljene potrebe bolnikov , nesrečane potrebe , spregledane potrebe , prezrte potrebe . Kateri termin bi bil po vašem mnenju najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèželêni dogódek v klíničnem preskúšanju -ega -dka -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèželêni učínek zdravíla v klíničnem preskúšanju -ega -nka -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nosemák -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ)
1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka nekdaj učenka, ki stanuje v internatu svoje šole
4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, z določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jezikosl. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem

nótranje

tudi notránje prisl.:

svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala

notranje miren človek

notranje razgibana akcija drame

notranje zakonit proces

sam.: harmonija notranjega in zunanjega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nozóda -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

núcati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; núcanje (ú) neknj. ljud. koga/kaj ~ denar potrebovati, rabiti; neknj. ljud. nucati komu To zdravilo mi sploh ne ~a pomaga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obnovljívi recépt -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odlívek -vka m (ȋ)
1. tekočina, ki se odlije: kuhala je rastline in odlivek prodajala za zdravilo / priliti vodo k prvemu odlivku
2. knjiž. predmet, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu; odlitek: odlivek znanega kipa
// izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulitek: ulivati jeklene odlivke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odmérek -rka m (ẹ̑)
s prilastkom določena, natančno odmerjena količina česa: odmerek gnojil, krme; odmerek zdravila / jemati zdravilo v majhnih odmerkih količinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odpoklíc zdravíla -a -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odvajálo -a s (á)
zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti odvajalo; blago, močno odvajalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odvajálo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odvísnost -i ž (í)
stanje, lastnost odvisnega:
a) odvisnost mladiča od matere / medsebojna odvisnost vsega živega sveta
b) v svoji družbeni in osebni odvisnosti si takrat ni upal uprizoriti te drame / ekonomska, finančna odvisnost; odvisnost uspeha od prizadevnosti
c) zmanjšati odvisnost od mamil; preprečevanje, zdravljenje odvisnosti od alkohola, heroina, kokaina; vzroki za odvisnost; depresija, nasilje in odvisnost / novo zdravilo ne povzroča odvisnosti / odvisnost od iger na srečo
● publ. šole so bile v veliki odvisnosti od proračuna sredstva za svojo dejavnost so dobivale le iz proračuna; publ. v sonetih je njegova odvisnost od nemške metrike manjša je manj posnemal nemško metriko
♦ filoz. odvisnost lastnost pojava, da je pogoj za drug pojav; mat. linearna odvisnost lastnost sistema enačb ali vektorjev, da je ena enačba ali vektor izrazljiv z vrsto drugih enačb ali vektorjev, pomnoženih z določenimi koeficienti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oficinálen -lna -o prid. (ȃ)
farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oficinálno imé zdravíla -ega -na -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oficinálno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

onegá -- zaim. (á)
nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: saj veš, kaj je rekel onega; takale onega, pa se nosi kot grofična; tole onega nas že ne bo učilo / to niso onega, pošteni ljudje / ali imate zdravilo za onega, za drisko / v povedni rabi kaj se boš onega, cmerila; prim. one2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

opiát tudi opiját -a m (ȃ)
farm. zdravilo, ki vsebuje opij ali opijeve alkaloide: proizvodnja, uporaba opiatov; morfij, opij in drugi opiati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

opioíd -a m (ȋ) farm.
zdravilo za lajšanje hudih bolečin, ki vsebuje opij: zdravnik je bolniku predpisal močan opioid; odmerek opioidov; poraba opioidov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

opioíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opioide: opioidni analgetik; izločanje opioidnih peptidov; opioidno zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ordinárij -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ordinatio -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ordinírati -am nedov. (ȋ)
1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma
// dov. in nedov., pog. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli
2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili

ordiníran

-a -o:

biti ordiniran

ordinirano zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ordinȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ordinīrati, -am, vb. pf. (impf.) zdravilo določiti, (-evati), ordinieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

originálno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

originátor -ja m (ȃ)
1. originalno zdravilo: generik vsebuje enak odmerek učinkovine kot originator
2. farmacevtska družba, ki originalno zdravilo izumi, razvije, klinično preizkusi in patentira: originatorji so se na pocenitve zdravil odzvali z razvijanjem novih zdravil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

originátorsko zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]

1.

iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula

1.1.

STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline

OTC-zdravílo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

otopélost otopélosti samostalnik ženskega spola [otopélost]

1.

stanje koga, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj

2.

stanje, ko kaj postane slabo odzivno, manj učinkovito

ETIMOLOGIJA: ↑otopel

ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oznáka za režím predpisovánja in izdáje zdravíla -e -- -- -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oznáke prevídnostnih ukrépov -ák -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

paliatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na paliativ: paliativno sredstvo, zdravilo, zdravljenje / paliativna oskrba oskrba in opora bolniku in njegovim svojcem v času neozdravljive bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

panacêja -e ž (ȇ)
po verovanju v starem veku zdravilo proti vsem boleznim: to rastlino so imeli za panacejo; pren., knjiž. odkriti pedagoško panacejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

panacêja -e ž, snov. (ȇ) |zdravilo za vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

panacêja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

paracetamól paracetamóla samostalnik moškega spola [paracetamól]

iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zniževanje povišane telesne temperature

ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Paracetamol, okrajšano iz par(a-)acet(il-)am(inofen)ol

paralélno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pastíla -e ž (ȋ)
farm. zdravilo v obliki okrogle, ovalne ploščice: pastila se je v ustih hitro stopila; pastile za grlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pediátrični definírani dnévni odmérek -ega -ega -ega -rka m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

penicilínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na penicilin: penicilinsko zdravljenje / penicilinsko zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

penicilínski -a -o (ȋ) ~o zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pepsín pepsína samostalnik moškega spola [pepsín]

iz biologije, iz kemije encim, ki v želodcu razgrajuje beljakovine

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pepsin, iz gr. pépsis ‛prebava’ iz péssō v pomenu ‛prebavljam’

perifêrno delujóč antagoníst na opioídnih recéptorjih -- -ega -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

persén -a m (ẹ̑)
zdravilo rastlinskega izvora znamke Persen, namenjeno lajšanju blagih težav zaradi stresa ali nespečnosti: umiri se, no, vzemi persen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

persén -a m, snov. (ẹ̑) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pílula -e ž (ȋ)
farm. zdravilo v obliki kroglice, zdravilna kroglica: lekarna izdeluje pilule; pogoltniti, vzeti pilulo; pilule, svečke, tablete / jemati (kontracepcijske) pilule kontracepcijske tablete; uspavalne pilule uspavalne tablete
● ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pílula -e ž

farm. zdravilo v obliki kroglice

SINONIMI:

redk. zdravilna kroglica

GLEJ ŠE: tableta1, tableta1, tableta1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

pílula Frazemi s sestavino pílula:
grênka pílula, pogóltniti grênko pílulo, požréti grênko pílulo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

piramidón -a m (ọ̑)
zdravilo proti vročini in glavobolu znamke Pyramidon:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pítno zlató -ega -á s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

placébo -a m (ẹ̑)
farm. zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot kako pravo zdravilo, navidezno zdravilo: uporabljati pri poskusu pravo zdravilo in placebo; psihološki učinki placeba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

placébo -a m, snov. (ẹ̑) |navidezno zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

placébo -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pljúčnični pridevnik

1.

ki je v zvezi s pljučnico

1.1

ki je tak kot pri pljučnici, spominja na pljučnico

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pljúčnik pljúčnika samostalnik moškega spola [pljúčnik]

1.

dlakava zdravilna rastlina s svetlejšimi lisami na listih in vijoličastimi, modrimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Pulmonaria officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni pljučnik

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni pljučnik
ETIMOLOGIJA: ↑pljuča

po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podóbno biolóško zdravílo -ega -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pohítriti -im dov., pohítren (ī ȋ)
1. narediti, da proces, dejavnost poteka hitreje, učinkoviteje: pohitriti delo z računalnikom; pohitriti nalaganje, prenos podatkov; pohitriti odzivnost strežnika; pohitriti tiskanje, zagon računalnika / pohitriti disk, računalnik / pohitriti vsakdanja opravila; pohitriti postopke odločanja
2. pospešiti: pohitriti korak / to zdravilo pohitri prebavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

polikrést -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poljúben -bna -o prid. (ú ū)
katerega lastnosti, značilnosti niso določene: naredi poljuben stavek; iks predstavlja poljubno število / knjiž.: z raketnim orožjem moremo zadeti poljubno točko na zemlji katerokoli, vsako; uporaba teh sredstev ni popolnoma poljubna je določena
● publ. ne pridejo poljubni turisti, ampak predstavniki turističnih agencij navadni
♦ šport. poljubne in obvezne vaje

poljúbno

prisl.:

to zdravilo se lahko jemlje poljubno

poljubno velika razdalja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poljúbno nač. prisl. (ú) To zdravilo se lahko jemlje ~; ~ velika razdalja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pomágati, -am, vb. impf. ad pomoči; helfen; p. komu delati; p. komu z voza, na konja; p. komu v stiskah; kaj mi to pomaga! was nützt (frommt) mir das; pomagajte! zu Hilfe! Bog pomagaj! Helf Gott! (reče se tudi, kadar kdo kihne, = zum Wohlsein!); pomagaj vam Bog! (pozdrav), Trub.; zdravilo bo pomagalo; (p. koga, C., Npes.-Vraz, kajk.-Valj. (Rad); — tudi: pf. = pomoči; prim. Mik. (V. Gr. IV. 319.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pomirílen -lna -o prid. (ȋ)
zastar. pomirjevalen: pomirilne besede / pomirilno zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pomirjeválen -lna -o prid.(ȃ)
ki pomirja: njen glas je bil pomirjevalen; pomirjevalne besede / pomirjevalna vloga neuvrščenih držav / pomirjevalno sredstvo, zdravilo

pomirjeválno

prisl.:

pomirjevalno govoriti

pomirjevalno vplivati na nasprotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pomirjeválo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ponarejêno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ponovljêni navzkrížni eksperimentálni načŕt -ega -ega -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poskúšati -am tudi poizkúšati -am nedov. (ú)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskušal je odnesti vrečo, odpreti vrata; poskušal je zibelko narediti sam / večkrat je že poskušal zbežati / poskuša govoriti razločno; poskušala se je vesti naravno / elipt.: otrok poskuša prve korake; najprej je poskušal zlepa
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskušal je gibati s prsti, hoditi / poskušal je močna železna vrata, ali se dajo odpreti
2. delati kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti: poskušal je žice, če so dovolj napete
3. delati kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskušati zdravilo na ljudeh / ekspr. hodili so poskušat zdravilno moč vrelca preizkušat / poskušati vina pokušati

poskúšati se

tudi poizkúšati se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom

izraža dejanje, kot ga določa samostalnik:

poskuša se v pesništvu

/ poskušal se je tudi kot dramatik, igralec

/ v ribniku so se poskušale prve žabe so se oglašale

poskušajóč

tudi poizkušajóč -a -e:

padel je, poskušajoč zaustaviti sovražno enoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poskúšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poskúšanje (ú) kaj na kom/čem ~ zdravilo na ljudeh; ~ govoriti razločno
poskúšati se -am se (ú) v čem ~ ~ ~ pesništvu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

potenciálna nèčistôta -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

potencírano zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prášek -ška m (ȃ)
1. navadno s prilastkom izdelek iz določenih snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: v kozarec je stresla bel prašek / pralni prašek; prašek proti mrčesu
♦ gastr. pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa; kem. kromov prašek
2. farm. zdravilo v obliki zelo drobnih suhih delcev: praški in tablete / kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov / zdravilni prašek
3. ekspr. zelo droben suh delec snovi v zraku, na predmetih, stvareh: vsak prašek sproti pobriše
● ekspr. niti praška moke nimam več prav nič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prášek -ška m

1.

navadno s prilastkom izdelek iz določenih snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev

SINONIMI:

prah, neknj. pog. štupa

2.

s prilastkom, farm. zdravilo v obliki zelo drobnih suhih delcev

SINONIMI:

zdravilni prašek

GLEJ ŠE SINONIM: prah

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

prebolévnost samostalnik ženskega spola

proces prebolevanja bolezni, zlasti glede na svoje značilnosti, trajanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prèdméšanica za priprávo zdravílne kŕmne méšanice -e -- -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

predozírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; predozíranje (ȋ) zdrav. kaj ~ zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Pregibanje priimka »Maučec«: Maučca, Mauččev ali Maučeca, Maučečev?

Prosim za nasvet glede sklanjanja priimka Maučec. V vaših nasvetih ste decembra 2017 zapisali:

»Omenimo še, da so nekatere pridevniške oblike lahko presenetljivo nenavadne, zato se slovensko pišoči in govoreči v zadregi (ker jim je oblika tuja) zatečejo v kaj približnega, nesistemskega ali neknjižnega: svojilna pridevnika priimkov Maučec in Živčec sta Mauččev in Živččev (gospa Živččeva). Možnosti, da se jim izognemo, sicer so, vendar so omejene ali pa negospodarne, hitro tudi komajda knjižne (knjiga od Maučca namesto Mauččeva knjiga).«

Amebisov pregibnik namreč ponudi samo obliki Maučeca in Maučecev. Tudi v Gigafidi je za izražanje svojine zapisana le oblika Maučečev, medtem ko lahko zasledimo obe različici v neimenovalniških sklonih, torej Maučca, Maučcem in Maučeca, Maučecem, le da je slednja bistveno pogostejša.

Podobna dilema je tudi pri priimku Jurgec. Prosim za pomoč, kako se pravilno lotiti sklanjanja teh priimkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pregrênek in pregrenák -grênka -o in -ó prid. (é ȃ é)
1. preveč grenek: čaj si pripravila pregrenek
2. ekspr. zelo grenek: pregrenko zdravilo / pregrenki spomini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prehájati -am nedov. (ȃ)
1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše
♦ jezikosl. glagolsko dejanje prehaja na predmet
// zastar. iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih
2. s predlogom spreminjati, menjavati:
a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki
b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda
c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje
č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje
3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja
4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov
5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica
● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati

prehájati se

zastar.

sprehajati se:

molče sta se prehajala po gozdu

prehajáje

:

novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust

prehajajóč

-a -e:

jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva

prehajajoča divjad

odmev prehajajočih neviht

v naturalizem prehajajoča zgodba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]

virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi

ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti

preizkúšati -am tudi preskúšati -am nedov. (ú)
1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa
// delati kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe
b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj
c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja
// delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate
2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša
// nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži
● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati

preizkušajóč

tudi preskušajóč -a -e:

igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino

preizkúšan

tudi preskúšan -a -o:

preizkušan človek

z uspehi vsakega dneva preizkušana pot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preizkúšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preizkúšanje (ú) koga/kaj ~ kandidate; poud. Življenje ga trdo ~a |mu povzroča težave|; ~ novo zdravilo
preizkúšati se -am se (ú) v čem ~ ~ ~ vzdržljivosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prekápati2 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
1. s kapanjem pretočiti: prekapati zdravilo v stekleničko
2. s kapanjem prekriti površino česa: prekapati papir z voskom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prekápati2 -am in prekápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; prekápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) kaj ~ zdravilo v stekleničko; prekapati kaj z/s čim ~ papir z voskom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

premẹ́šati, -am, vb. pf. durcheinander mischen; karte p.; liste p. knjigi pri vezanju, ein Buch verbinden, Cig.; — aufmischen: skuho, zdravilo p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prenášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prenášanje (ȃ) koga/kaj ~ otroka; poud. Takih ljudi ne ~am |ne maram|; ~ prireditev po televiziji; dobro ~ zdravilo; poud. ~ žalitve |prestajati, trpeti|; prenašati kaj na koga/kaj ~ bolezen na potomce; ~ odgovornost na druge
prenášati se -am se (ȃ) Te klice se ~ajo z dotikom; prenašati se na koga/kaj Njegov nemir se ~a tudi na druge

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prenêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ bolnika v drugo sobo; poud. ~ veliko krivic |prestati, pretrpeti|; ~ pripombe v rokopis; ~ sliko na daljavo; dobro ~ zdravilo; prenesti kaj na koga/kaj ~ dedne lastnosti na potomstvo; ~ odgovornost na drugega
prenêsti se -nêsem se (é) Klice se ~ejo tudi z dotikom; prenesti se na koga/kaj Nemir se bo prenesel tudi nanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́)
1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce
2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati
// s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše
3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril
4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal
b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali

pretrésen

-a -o:

globoko pretreseni gledalci

pretresena od te misli, je odšla

žito je že pretreseno

●

pretresen do solz zelo, močno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pretrésti -trésem dov.

1.

kaj s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli

SINONIMI:

nar. prešekljati

2.

kaj vsestransko preučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve

SINONIMI:

ekspr. dati na rešeto, ekspr. prerešetati, ekspr. vzeti v pretres, ekspr. zrešetati

3.

koga vzbuditi močen čustveni odziv

SINONIMI:

presuniti, knj.izroč. impresionirati

GLEJ ŠE SINONIM: preučiti, prevzeti2
GLEJ ŠE: natepsti, natepsti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

pri predl., z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju
♦ geogr. Besnica pri Kranju
// za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon
2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu
// za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi
// za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil
3. za izražanje bivanja, obstajanja
a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju
b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših
4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju
5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu
// za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi
6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati
// navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju
7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna
8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil
9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je pet evrov pri kilogramu; blago se je podražilo za deset evrov pri metru
10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam
● pog. biti, ležati pri dekletu opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose z njo; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače na tihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

primerjálno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

priporočeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. priporočati: priporočevati komu kako zdravilo / priporočujem vam ga v varstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

priprávek proti slabósti -vka -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

priprávek z žvêplom -vka -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Produktni oglas
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin product-claim ad , ki na področju oglaševanja zdravil označuje oglas, v katerem morajo biti navedeni ime zdravila, vsaj ena indikacija, odobrena s strani ameriškega Urada za hrano in zdravila (FDA), najpomembnejši neželeni učinki ter pravo razmerje informacij o prednostih in neželenih učinkih (povzeto po diplomskem delu Tine Kočevar Analiza dostopnosti informacij o zdravilih na spletnih straneh farmacevtskih družb , 2010, str. 17–18).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

profíl nèčistôt -a -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prómpten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. takojšen, hiter: zdravilo ima prompten učinek; dobava blaga je promptna

prómptno

prisl.:

promptno odplačevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

propulzív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prótialergíjski -a -o prid.

ki deluje proti alergiji

SINONIMI:

antialergični, antialergijski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

prótimikróbni pridevnik

1.

ki deluje proti mikrobom, ima lastnost, da uničuje mikrobe

1.1

ki temelji na taki lastnosti

1.2

ki je namenjen za omejevanje, zadrževanje mikrobov

2.

ki je posledica (pre)občutljivosti na (določene) mikrobe, zlasti zaradi prekomerne uporabe antibiotikov

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prótirahítičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
med. ki je, se uporablja proti rahitisu: protirahitično zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

protirahítičen -čna -o (í)
protirahítični -a -o (í) ~o zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prótirákav -a -o prid. (ọ̑-á)
ki deluje proti raku: protirakave snovi; protirakavo zdravilo / protirakavi učinek; protirakavo delovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prótitúmoren -rna -o prid. (ọ̑-ū)
ki deluje proti tumorjem: protitumorna učinkovina; protitumorno zdravilo / protitumorno delovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prótitúmorski -a -o prid. (ọ̑-ū)
ki deluje proti tumorjem: protitumorske spojine; protitumorsko zdravilo / protitumorski imunski odziv / protitumorski učinek; protitumorska učinkovitost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prótivírusen -sna -o prid.(ọ̑-ȋ)
1. ki deluje proti virusom: imeti protivirusni učinek; protivirusno zdravilo
2. ki varuje pred (računalniškimi) virusi: protivirusni program; protivirusna oprema; protivirusna zaščita

prótivírusno

prisl.:

pravilna prehrana deluje protivirusno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prótivnéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti vnetju: protivnetna sestavina, snov; protivnetno sredstvo, zdravilo / protivnetni učinek; protivnetno delovanje / protivnetna terapija; protivnetno zdravljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

protivnéten -tna -o (ẹ̑)
protivnétni -a -o (ẹ̑) ~o zdravilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

psíhoaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ) farm.
ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje: psihoaktivne droge; psihoaktivna sestavina, snov; psihoaktivno zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

psíhoanaléptik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

psíhofármak -a m (ȋ-ȃ) farm.
zdravilo s psihoaktivnim učinkom: predpisati psihofarmak; zdraviti s psihofarmaki; stranski učinki psihofarmakov; uporaba psihofarmakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

psíhofármak -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

psíhostimulánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

psihotrópen -pna -o prid. (ọ̑) farm.
ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje; psihoaktivni: volčja češnja ima močnejše psihotropne učinke kot marihuana; psihotropna snov; psihotropno zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

purgacija [purgácija] samostalnik ženskega spola

tekoče odvajalno sredstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

purgatív -a m (ȋ)
farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Raba začetnice pri zdravilih

Na vas se obračam z naslednjim vprašanjem: kako se piše imena zdravil, ko gre aza zaščitena imena farmacevtskih podjetij in ne generična imena zdravil ali snovi?

Primer:

Bolniku smo uvedli Ciprinol, ki ga je prejemal 7 dni.

Ciprinol je zaščiteno ime domačega proizavjalca za antibiotik ciprofloksacin, obstajajo pa tudi druge blagovne znamke za isto učinkovino. Se Ciprinol tu piše z malo ali z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rabíti in rábiti -im nedov. (ī á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo
// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja
2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju
// biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja
4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce
5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo

rabíti se

in rábiti se navadno s prislovnim določilom

postajati poškodovan, obrabljati se:

pri pisanju se svinčnik rabi

avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo

tkanina se na komolcih zelo rabi

rábljen

-a -o

1.

deležnik od rabiti:

pogosto rabljene besede

splošno rabljeno ime

2.

ki se je že uporabljal, uporabil:

kupim rabljen avtomobil

prodaja rabljenega pohištva

/ rabljena znamka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rabíti proti in rábiti proti -im proti nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj uporabljati koga/kaj proti komu/čemu
To zdravilo se že dolgo rabi proti aidsu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

rádiodiagnóstik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rádiofármak -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rádioterapévtik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rastlínsko zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

raštvo ► ˈraːštvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razpršíti -ím dov., razpŕšil (ī í)
1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razpršiti mleko, olje, vodo; razpršiti moko; sneg se v zraku razprši; valovi se ob skalah razpršijo; hitro se razpršiti / razpršiti na drobne kapljice
// narediti, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razpršiti parfum, razkužilo; razpršiti škropivo po rastlinah
2. odbiti v različnih smereh: megla razprši svetlobo; ob steklu se žarki razpršijo
3. narediti, da pridejo zlasti denar, naložbe na več mest, se porazdelijo na več enot: razpršiti premoženje med več bank; razpršiti sredstva vlagateljev med delnice različnih podjetij / razpršiti portfelj; razpršiti naložbeno tveganje / razpršiti naložbe
4. ekspr. narediti, da kaj preneha obstajati: razpršiti dvome, negotovost, strah; razpršiti predsodke; moreče misli so se razpršile
● ekspr. ptice so se razpršile so hitro odletele v več smeri; ekspr. misli so se mu razpršile postal je raztresen

razpršèn

-êna -o:

razpršen curek vode

razpršeni drobci granat

v mleku razpršena maščoba

razpršena svetloba

zmes razpršenega goriva

zdravilo v razpršenem stanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

reákcija -e ž (á)
1. glagolnik od reagirati: njegovo vedenje je reakcija na zlobna namigovanja; niso pričakovali tako ostrih reakcij; tvoja reakcija ni primerna; počakati na reakcijo javnosti / obrambna reakcija telesa; reakcija zenice na svetlobo; reakcija na zdravilo / reakcija lakmusa; reakcija med vodikom in kisikom
2. kar nastane kot posledica določenega dejstva in ima temu dejstvu nasprotne lastnosti, značilnosti: po razburjenju je nastopila reakcija: postala je tiha in boječa; nova umetniška smer je bila reakcija na naturalizem
3. nasprotovanje napredku, revolucionarnim spremembam in prizadevanje za ohranitev starega; nazadnjaštvo, mračnjaštvo: zagovarjanje takih nazorov, stališč je reakcija
// publ. reakcionarji: preganjati reakcijo; buržoazna, mednarodna, vaška reakcija / družbena, politična reakcija
4. kem. pojav, pri katerem se snov spremeni zaradi medsebojnega učinkovanja snovi ali pod vplivom toplote, svetlobe: reakcija hitro poteka; pri tej reakciji se sprošča toplota / bazična, kisla reakcija / kemična reakcija
5. fiz., navadno v zvezi z jedrski pojav, pri katerem se atomsko jedro spremeni zaradi trka z drugim jedrom ali osnovnim delcem: nadzorovati, sprožiti jedrsko reakcijo; verižna reakcija v atomu; pren., publ. ta dogodek bo povzročil verižno reakcijo
♦ agr. bazična, kisla reakcija tal bazičnost, kislost tal; fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile; med. alergična reakcija zaradi preobčutljivosti organizma za določeno snov; imunska reakcija s protitelesi na telesu tujo snov; reakcija na vbrizgano snov je bila pozitivna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

recépt -a in recèpt -êpta m (ẹ̑; ȅ ē)
1. zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček: napisati, predložiti recept; to zdravilo se dobi samo na recept; recept za očala, tablete / izgubiti, zmečkati recept; izpolniti recept obrazec zanj / pog. plačati recept določen prispevek za zdravilo, zdravstveni pripomoček, ki se dobi na recept / zdravniški recept
2. navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določene jedi, pijače: izboljšati, sestaviti recept; recept za golaž, napitek, potico; kuhati po receptu / kuharski recept
// navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku za pripravo česa sploh: povedati recept za čajno mešanico / kemijski recepti
3. ekspr. navodilo, pravilo za dosego česa: ni recepta za enostavno rešitev tega problema; povedati komu recept za dolgo življenje; gospodarski recepti / pesniti po receptih tradicionalnega pesništva pravilih, vzorcih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

recépt -a in recèpt -êpta m (ẹ̑; ȅ é; ȅ ȇ) izpolniti ~; dobiti zdravilo na ~; kuhati po ~u; ~ za potico; poud. ~i za dolgo življenje |napotki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

recépt -a m

1.

zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček

SINONIMI:

zdravniški recept, knj.izroč. receptura

2.

navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določene jedi, pijače

SINONIMI:

kuharski recept

GLEJ ŠE SINONIM: pravilo1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024

recẹ̑pt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

recept ► reˈcẹpt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

recépta prôsto zdravílo -- -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

recépt za zdravníka -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

recnija -e ž zdravilo: hlapzy vſe skuſi ſo tekali v' Opoteko pò reznie tož. mn. (II, 386) → arcnija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

recnija ► rėcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

referénčno zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

registrírano zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rekonstitúcijsko zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

remédium -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

retinoíd za zdrávljenje áken -a -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

režím predpisovánja in izdáje zdravíla -a -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rízično zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rôden2 -dna -o prid. (ó)
1. ki rodi, daje plodove, sadeže: rodni grmi črnega ribeza; nekateri trsi so še rodni; nega mladega rodnega drevja
2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: kultivirati svet in ga delati rodnega; povečati rodne površine
// ki dobro obrodi: rodne sorte jablan
3. knjiž. sposoben (o)ploditve; ploden1: rodna ženska; upajo, da jih bo zdravilo naredilo rodne / rodne sposobnosti
● nar. rodna letina bogata, obilna
♦ agr. rodni les poganjek ali vejica s cvetnimi brsti; rodna mladika; rodno leto leto, v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi; anat. rodne žleze spolne žleze; med. rodna doba ženske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rók uporábnosti -a -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rók uporábnosti zdravíla po odpŕtju -a -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.