báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.
1.1.
kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.
1.2.
kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.
3.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.
3.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

dóberdôbra -opridevnik
  1. prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dober za
  • , dober z/s/do
  • , dober v/na
  • , dober pri
  • , boljši od
  • , najboljši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dovolíti -vólim dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Učitelj (jim) je dovolil, da gredo domov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
3.
nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
4.
kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
5.
navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.
6.
kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.
6.1.
nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
7.
kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.
8.
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.
9.1.

V šoli je kazal pridnost.
9.2.

Ta obleka ga je kazala mlajšega.
10.
čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.
10.1.
v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

krepíti se -ím se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati se močnejš-e/-ega
Zdravje se (jim) je /presenetljivo hitro/ krepilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).
2.
navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.
4.
brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

mórati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je moral beračiti.
1.1.

Moral je od doma.
2.
kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.
3.
kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.
4.
kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.
5.
kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.
6.
čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

nagájati tudi nagajáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

naročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

oddáljen-a -opridevnik
  1. nebližnji, nebližji
    • kdo/kaj biti oddaljen od koga/česa, od kod
    • , kdo/kaj biti oddaljen okoli/okrog koliko česa
    • , kdo/kaj biti oddaljen do koliko česa, koliko

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

osnôven-vna -opridevnik
  1. bistven, najpomembnejši
    • kdo/kaj biti osnoven
    • , kdo/kaj biti osnoven pri čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • osnoven za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pazíti na in páziti na -im na dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj
/Zelo/ pazi na zdravje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

pripráviti ob -im ob dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj , da biti ob koga/kaj
S popivanjem jih je pripravil ob dom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

samôta-esamostalnik ženskega spola
  1. stanje, lastnost brez vsakršnih stikov
    • samota koga/česa
    • , samota v čem, kje, kdaj
    • , samota za kaj, za koliko

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skrbéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
brezosebnovznemirjati koga za koga/kaj
/Zelo/ jo skrbi za zdravje.
2.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ skrbi za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

slàbslába -opridevnik
  1. negativen, neprijazen, nenaklonjen, nekoristen, neučinkovit, neuspešen
    • kdo/kaj biti slab/slabši po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • slab v/na/pri
  • , slab za
  • , slab do
  • , slabši/najslabši od/izmed/med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stráh-úsamostalnik moškega spola
  1. pogosto v povedku stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
    • strah pred čim
    • , strah za koga/kaj
    • , strah zaradi/glede koga/česa
    • , strah ob čem
  2. težava, nevarnost, grožnja
    • strah koga/česa
    • , strah za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

téden-dnasamostalnik moškega spola
  1. čas sedmih dni
    • teden česa/koga
    • , teden po/v/na čem, kdaj, kje
    • , teden pred čim/kom, kdaj
    • , teden s kom/čim
    • , teden brez česa/koga
    • , teden za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ték-asamostalnik moškega spola
  1. šport
    • tek česa/koga
    • , tek na koliko/kaj, kam
    • , tek po čem, kod
    • , tek za kaj/koga
    • , tek za čim
    • , tek s čim/kom
  2. vrtenje
    • tek česa
  3. trajanje dogodka, dogajanja
    • tek česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

utrdíti -ím in utŕditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti bolj trdno, vzdržljivo kaj
Utrdili so cestišče in zrahljane temelje hiš.
2.
kdo/kaj narediti trdno nameščeno kaj
(Z zagozdo) /varno/ utrditi toporišče.
3.
kdo/kaj narediti bolj trdno, vzdržljivo koga/kaj
/Z veslanjem/ si je utrdil mišice.
4.
kaj narediti močnejše, odpornejše koga/kaj
Življenje na kmetih ga je utrdilo.
5.
kdo/kaj narediti trdnejše kaj
Podjetje so /gospodarsko/ utrdili.
6.
kdo/kaj narediti kaj
Utrdil si je svoj položaj in ugled.
7.
kdo/kaj narediti trajnejše kaj
V kolektivu je utrdil delovno disciplino.
8.
kdo/kaj uveljaviti kaj
Utrdili so nove poglede na demokracijo.
9.
iz fotografije kdo/kaj narediti trdno nameščeno kaj
Barve na sliki so utrdili (s fiksirjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

vplívati na -am na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju
Ona je vplivala nanj.
1.1.
kdo/kaj delovati
Oni vplivajo (nanj) /z besedo in zgledom/.
2.
kdo/kaj delovati na kaj tako, da poteka drugače, kakor bi sicer
Rezultati gospodarske reforme so vplivali na družbeni razvoj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Število zadetkov: 23