zelíšče -a s (í) rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe;
dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča // taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč
♦ bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelíšče -a s (í) zdravilna ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelíšče -a
s rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre, z določenimi posebnimi lastnostmi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
zelíšče – glej zẹ̑l1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zę́lišče, n. 1) die Pflanze, das Kraut; zelišča brati, Kräuter sammeln; zdravilna zelišča, Heilkräuter; — 2) očino z., das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Erj. (Ž.); — garjavo z., das Grindkraut (scabiosa), Cig.; — kravje z., das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.; — pasje z., der Nachtschatten (solanum nigrum), Cig.; — predivno z., das Filzkraut (filago), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelišče [zeliščȅ]
samostalnik srednjega spolazel, zelišče
PRIMERJAJ: zel
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelišče (zeliče, zeliše, zelišče, želiše, želišče) samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zelišče s, F
261,
absynthium, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku
seliszhe;
acesis, -sis, ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe;
achillea, -ae, enu
ſheliszhe, román,
millefolium;
acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu
ẛheliszhe kakor oſſád, ali cordabenedicta;
aegoceros, foenum graecum, ſéme od eniga
ṡelisza ẛa konye;
bipinella, pempinella, ṡeliszhe, pluzhnik;
bugloſsos, bugloſsum, -si, enu
ṡheliṡzhe, volovski jeṡik;
calamintha, -ae, enu
ṡeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte;
cara, enu korenîe od
ṡeliszha;
centunculus, enu
ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán;
cicuta, -ae, trobelika,
seliszhe;
herbarius, -rÿ, tá kateri tá
ṡeliṡzha dobru poṡná
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelišče s, lychnis majzenu
ſhelshe Scopoli; glej opombo pri geslu majcen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelišče -a s zelišče:
tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelišče sam. s ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelíšče -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelíšče -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zelíšče -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
žajfeno zeliščeGLEJ: žajfno zelišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
žajfno zelišče [žȃjfno zeliščȅ]
(žajfeno zelišče) samostalniška zveza srednjega spolarastlina navadna milnica, LATINSKO: Saponaria officinalis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.