zelíšče -a s (í)
rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe; dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča
// taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč
♦ 
bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelíšče -a s (í) zdravilna ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelíšče -a s
rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre, z določenimi posebnimi lastnostmipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. trava, nar. zeljce
GLEJ ŠE SINONIM: zel1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

zelíšče – glej zẹ̑l1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zę́lišče, n. 1) die Pflanze, das Kraut; zelišča brati, Kräuter sammeln; zdravilna zelišča, Heilkräuter; — 2) očino z., das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Erj. (Ž.); — garjavo z., das Grindkraut (scabiosa), Cig.; — kravje z., das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.; — pasje z., der Nachtschatten (solanum nigrum), Cig.; — predivno z., das Filzkraut (filago), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelišče [zeliščȅ] samostalnik srednjega spola

zel, zelišče

PRIMERJAJ: zel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelišče (zeliče, zeliše, zelišče, želiše, želišče) samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zelišče sF261, absynthium, -ÿpelen, ali pelin, grenku seliszhe; acesis, -sisṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe; achillea, -aeenu ſheliszhe, román, millefolium; acorna, -ae, vel acarna, -aeenu ẛheliszhe kakor oſſád, ali cordabenedicta; aegoceros, foenum graecumſéme od eniga ṡelisza ẛa konye; bipinella, pempinellaṡeliszhe, pluzhnik; bugloſsos, bugloſsum, -sienu ṡheliṡzhe, volovski jeṡik; calamintha, -aeenu ṡeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; caraenu korenîe od ṡeliszha; centunculusenu ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán; cicuta, -aetrobelika, seliszhe; herbarius, -rÿtá kateri tá ṡeliṡzha dobru poṡná
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
zelišče slychnis majzenu ſhelshe Scopoli; glej opombo pri geslu majcen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelišče sam. s ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelíšče -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelíšče -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zelíšče -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

žajfeno zelišče

GLEJ: žajfno zelišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

žajfno zelišče [žȃjfno zeliščȅ] (žajfeno zelišče) samostalniška zveza srednjega spola

rastlina navadna milnica, LATINSKO: Saponaria officinalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 15