hehèt -éta m (ȅ ẹ́) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hehetánje -a
s smeh, navadno porogljiv, škodoželjen
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
hudožêljen -jna -o prid. (é ē) hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hudožêljen -jna -o; bolj ~ (é; é ȇ é) redk. hudoben, škodoželjenhudožêljnost -i ž, pojm. (é) redk. hudobnost, škodoželjnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
izogíbati se -am se
nedov.1.
čemu/česa izraža, da kdo z odmikanjem dosega, da se ne zadeva ob kaj 2.
čemu/česa izraža, da kdo zlasti s spreminjanjem položaja, mesta dosega, da ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega 3.
komu/koga izraža, da kdo dela, da ne pride do srečanja, stika s kom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
maliciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. hudoben, škodoželjen: pripisovati nasprotniku maliciozne lastnosti / poročila so lažna in maliciozna maliciózno prisl.:
maliciozno se smehljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
maliciózen -zna -o [ijo]; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) izobr. ~ smeh hudoben, škodoželjenmalicióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) izobr. hudobnost, škodoželjnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mefísto -a m (ȋ) ekspr. posmehljiv, škodoželjen, zloben človek: ne poslušaj vendar tega mefista
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pést Frazemi s sestavino pést:
délati na lástno pést,
dobíti kóga v pést,
držáti pestí za kóga/kàj,
na lástno pést,
naredíti na lástno pést,
pestí srbíjo kóga,
pravíca pestí,
smejáti se kómu v pést,
stískati pestí [za kóga/kàj; da],
tiščáti pestí [kómu; za kóga/kàj],
udáriti s pestjó po mízi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
škodožêljen -jna -o prid.(é ē) ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo: škodoželjni sosedje so mu privoščili neuspeh;
bila je nevoščljiva in škodoželjna / škodoželjen pogled, smeh škodožêljno prisl.:
škodoželjno se smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
škodožêljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (é; é ȇ é; é) ~ sosed; biti zelo ~škodožêljnost -i ž, pojm. (é) obrekovati koga iz ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
škodožêljen -jna -o
prid. ki drugemu želi, da bi bil deležen česa slabega, hudega
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
škodožéljən, -ljna, adj. schadenfroh, Mur., Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
škodožêljnež -a m (ȇ) ekspr. škodoželjen človek: nevoščljivci in škodoželjneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
škodožêljnež -a m s -em člov. (ȇ) poud. |škodoželjen človek|: spletka ~evškodožêljnica -e ž, člov. (ȇ) poud.škodožêljnežev -a -o (ȇ) poud.škodožêljničin -a -o (ȇ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zloràd -áda -o prid. (ȁ á) zastar. hudoben, škodoželjen: zlorad človek / zlorad smeh zlorádo prisl.:
zlorado gledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ženščúra -e ž (ū) slabš. velika, močna ženska, navadno starejša: škodoželjen smeh debele ženščure // ženska sploh: ta ženščura nesramna spet nekaj napleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.