abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
adútka -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
advokátinja -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran;
govoriti z afektiranim glasom;
afektirana ženska;
njeno afektirano govorjenje in vedenjeafektírano prisl.: afektirano govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
agitátorka -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
akadémikinja -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
akrobátka -e ž (ȃ) ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
aktivístka -e ž (ȋ) ženska oblika od aktivist: mladinska, terenska aktivistka / bila je aktivistka Osvobodilne fronte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
akvarelístka -e ž (ȋ) ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
albínka -e ž (ȋ) ženska oblika od albin, beličnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
alkohóličarka -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
àlógičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo;
alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
alpinístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja z alpinistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) 1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
altístka -e ž (ȋ) ženska, ki poje alt: nastopila je znana altistka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
altruístka -e ž (ȋ) ženska oblika od altruist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
amatêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
amazónka in amacónka -e ž (ọ̑) - 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
- 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
amazónski in amacónski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na amazonko: ženska amazonske narave / amazonska obleka
- 2. nanašajoč se na reko Amazonko: amazonski pragozdovi
♦ zool. amazonska papiga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ) 1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka 2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivne priredju - 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
- 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
- 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
- 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
anarhístka -e ž (ȋ) ženska oblika od anarhist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
anestezístka -e ž (ȋ) ženska oblika od anestezist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ángel -a m (á) - 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
// pesn. angel miru; angel smrti smrt
// angel iz belega marmorja - 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑) ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
anketíranka -e ž (ȋ) ženska oblika od anketiranec: anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
anoréksičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anorektičarka: Anoreksičarka se na vse načine bori proti ponovni pridobitvi telesne teže E ↑anoréksik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E ↑anoréktik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ántifašístka -e ž (ȃ-ȋ) ženska oblika od antifašist: bila je ena najbolj aktivnih antifašistk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
apárten -tna -o prid. (ȃ) raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro;
apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaškeapártno prisl.: apartno urejena čakalnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
apetíten -tna -o prid. (ȋ) redko ki zbuja apetit, tek: apetitna jed // zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
apotékarica -e ž (ẹ̑) zastar. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica // raba peša ženska oblika od apotekar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
arhivárka -e ž (á) ženska oblika od arhivar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
árijka -e ž (á) ženska oblika od arijec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
artístka -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
àseksuálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ni seksualen, nespolen: popolnoma aseksualna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
asistêntka in asisténtka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od asistent: zobozdravnikova asistentka / asistentka na inštitutu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
askétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od asket
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
aspirántka -e ž (ā) ženska oblika od aspirant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
astmátičarka -e ž (á) ženska, ki ima astmo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
astrológinja -e ž, člov. (ọ̑) ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
astronávtka -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete; vesoljkaSSKJ: Raketoplanu bo prvič poveljevala astronavtka E (↑)astronávt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ateístka -e ž (ȋ) ženska oblika od ateist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
atentátorka -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
avanturístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avanturist, pustolovka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ávša -e ž (ȃ) ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša;
ta avša mu je verjela;
avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
avtomobilístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avtomobilist: mlada avtomobilistka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ávtorica -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje;
znana avtorica;
avtorica romana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ávtostóparka tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bába -e ž (á) - 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe - 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
- 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
- 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
babéla -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: zijalasta babela;
molči, babela!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
babétina -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: prekleta babetina!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bábica -e ž (á) - 1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) - 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha - 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
- 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
- 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bábina -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bábine -bin ž mn. (ȃ) star. (po)porodna doba: ženska je v babinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bablè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bábnica -e ž (ȃ) - 1. slabš. ženska: narobe bo, ker so babnice vmes
// (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici - 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol; znajde pa se, babnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
babšè tudi babščè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše // iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
babúra -e ž (ȗ) slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bacilonóska -e ž (ọ̑) med. ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
baháčka -e ž (ȃ) ženska, ki se (rada) baha: znana bahačka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bájsa -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa E ↑bájs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bájsika -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsa: Odkar je videl tiste tri bajsike, prisrčne in zapeljive v svoji naravni polnosti, od takrat vse manj pogleduje za mladimi suhicami E ↑bájsa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bakhántinja tudi bakántinja -e ž (ā) pri starih Grkih bakhantka: ples bakhantinj // knjiž. strastna, razuzdana ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bakrenopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bakrene polti: bakrenopolta ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bánčnica -e ž, člov. (ȃ) 1. vodilna bančna uslužbenka: Finančne posle in izpraznjeno mesto v upravi je prevzela izkušena bančnica 2. ženska, ki dela na banki: Goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije, ki so ga nekoliko spremenili, zato se je uslužbenka tudi ujela v zanko E (↑)bánčnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bandítka -e ž (ȋ) ženska oblika od bandit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bankírkaSSKJ -e ž, člov. (í) ženska, ki se poklicno ukvarja z bančništvom: Zdajšnja ministrica za šolstvo, umetnost in kulturo je bila do zdaj bankirka in profesorica na ekonomski fakulteti Univerze na Dunaju E ↑bankír
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
barbárka -e ž (ȃ) ženska oblika od barbar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bárbika -e ž (ȃ) 1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke 2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
baróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postavebaróčno prisl.: slog je baročno preobložen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bastárdka -e ž (ȃ) ženska oblika od bastard
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bêbka tudi bébka -e ž (ē; ẹ̄) redko duševno nerazvita, slaboumna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bedákinja -e ž (á) ekspr., redko omejena, neumna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bédnica -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
beduínka -e ž (ȋ) ženska oblika od beduin: lepa beduinka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
begúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od begunec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bêjba -e ž, člov. (ȇ) pog. mlada ženska, dekle: huda bejba; Seksi bejba in blond tip snemata nov videospot E ← agl. babe, prvotno 'majhen otrok'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
belačíca -e ž (í) nar. belokranjsko ženska, ki beli, lička koruzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bélka -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) - 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
- 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
♦ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
beloglávka -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
beloláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
beračíca -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
besedíčnost -i ž (ī) ekspr. gostobesednost, zgovornost: neukrotljiva besedičnost dečkov;
ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
besedilopíska -e ž, člov. (ȋ) ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopiska: Alenka, ti si poleg tega, da si odlična pevka, tudi besedilopiska, zato te lepo prosim, da spesniš kratek verz na ime in priimek svojega gosta E ↑besedilopísec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
besedljívka -e ž (ȋ) star. gostobesedna, zgovorna ženska: zakričal ji je, da je grda besedljivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
besédnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od besednik: izbrali so jo za svojo besednico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
betéžnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od betežnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bibliográfka -e ž (ȃ) ženska oblika od bibliograf: delo bibliografke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od bičar: divjost bičarke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bigóten in bigôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pobožnjaški, licemerski: bigotna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíkica -e ž, člov. (ȋ) ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: Kar podobna sva si, čeprav je ona po horoskopu bikica E ↑bìk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bikíni -ja m (ȋ) dvodelna minimalna ženska kopalna obleka: sončiti se v bikiniju;
pozornost je vzbudil nov kroj bikinija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
biljetêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od biljeter: biljeterka v kinu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́) ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E ↑bíoenergétik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bírmanka -e ž (ȋ) ženska oblika od birmanec: belo oblečene birmanke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíseksuálka -e ž, člov. (ȋ-ȃ) ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Po namigovanju nekaterih medijev naj bi bila biseksualka, saj so jo večkrat ujeli, kako se je poljubljala z ženskami E ↑bíseksuálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bistroúmnica -e ž (ȗ) bistroumna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bítje2 -a s (ī) - 1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem
// družbeno, socialno bitje človek - 2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
- 3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
- 4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦ biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blagájnica -e ž (ȃ) - 1. zastar. blagajna: odpreti blagajnico; železna blagajnica / popotniki so stali pred blagajnico / premoženje je zapadlo državni blagajnici
- 2. redko ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajničarka: sprejela je funkcijo blagajnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blagájničarka -e ž (ȃ) uslužbenka, ki vodi blagajniške posle: zdaj je blagajničarka v bifeju;
zaposlena je kot blagajničarka // ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: društvene seje naj se udeleži tudi blagajničarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blazíranka -e ž (ȋ) ekspr. blazirana ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
- 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
blaznèč -éča -e: blazneča ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bláznica -e ž (ȃ) - 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico
- 2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica
- 3. zastar. duševno bolna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blaznív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blebetúlja -e ž (ú) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska: stara blebetulja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bledíčnica -e ž (ȋ) ekspr. bledična ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blížati se -am se nedov. (ȋ) - 1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo
- 2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer
● bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let
// navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu - 3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi
blížati igr., šport. primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam?
bližajóč se -a -e: bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blóden tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó) - 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož
- 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot
- 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter
- 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska
blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blondínka -e ž (ȋ) ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: izrazita blondinka z modrimi očmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bogatášinja -e ž (ā) zelo bogata ženska: rada bi postala bogatašinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bogínja -e ž (í) - 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
- 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
- 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka
♦ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bojárinja -e ž (ā) ženska oblika od bojar: ruska bojarinja / pripeljala sta se bojar in bojarinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bojazljívka -e ž (ȋ) ekspr. bojazljiva ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bojévnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od bojevnik: pogumna bojevnica / politična bojevnica; bojevnica za pravice proletariata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bók -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ȍ ó) - 1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok!
// nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok - 2. stranski, vzdolžni del
- a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih
♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu - b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka
● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bolníca -e [u̯n] ž (í) bolna ženska: bolnica se hitro popravlja;
pogledati k bolnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bólničarka -e ž (ọ̑) ženska, ki poklicno streže bolnikom: izurjena bolničarka;
šola za bolničarke / partizanska bolničarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bómba -e ž (ọ̑) - 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha
- 2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom
- 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bórka1 -e ž (ọ̑) - 1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borka udarne divizije
- 2. ženska, ki si zelo prizadeva za kaj: borka za socializem, za mir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bosopétka -e ž (ẹ̑) ekspr. bosa ženska, navadno deklica: majhna bosopetka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bótra -e ž (ọ́) - 1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra
// navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo!
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela - 2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
božjástnica -e ž (ȃ) ženska, ki ima božjast: krči božjastnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov // nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
branílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska oblika od branilec: branilka domovine / branilka obtoženca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
braníteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od branitelj: braniteljica pravic / armada, braniteljica meja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bránjevka -e ž (á) ženska, ki prodaja na živilskem trgu: branjevka ponuja solato;
kupiti pri branjevki;
klepeta kakor branjevka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) - 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
// vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje - 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
- 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
// nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
● ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
♦ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov
bráte ekspr.: dobro srečo, brate; ne boš, brate!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brbljàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) brblja: brbljava ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brbljávka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari: stara brbljavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brénta -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento;
težka brenta;
debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezbóžnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezdómka -e ž (ọ̑) ženska brez doma: zapuščena brezdomka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezlíčen -čna -o prid. (ī) knjiž. brezobličen: brezlična gmota;
pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše; brezlična ženska postava / brezlična množica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezpokójen -jna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko ki je brez pokoja, miru: brezpokojna dežela / bila je svojeglava in brezpokojna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezrokáven -vna -o prid. (ā) ki je brez rokavov: brezrokavna ženska obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezsrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznostbrezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezsŕčnica -e ž (ȓ) brezsrčna ženska: kruta brezsrčnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezúmnica -e ž (ȗ) knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezvérka -e ž (ẹ̑) brezverna ženska: je brezverka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezvéstnica -e ž (ẹ̑) ekspr. brezvestna ženska: zapeljiva brezvestnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brežánka -e ž (ȃ) - 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke
- 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brigadírka -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brinétka -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brívka -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brkáčka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima brke: kakšna brkačka je in pleča ima kot moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brljávka -e ž (ȃ) - 1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati
- 2. ekspr. ženska, ki slabo vidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brodníca -e ž (í) ženska oblika od brodnik: brodnica ga je prepeljala čez reko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brusáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od brusač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bújen -jna -o prid., bújnejši (ū) - 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
- 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
- 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bujnoláska -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
búla3 -e ž (ȗ) v muslimanskem okolju, nekdaj poročena ženska: bula je snela feredžo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bulímičarka -e ž, člov. (í) ženska, ki ima bulimijo: Od osebnostnih lastnosti je za bulimičarko značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti E ↑bulímik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
búndra -e ž (ȗ) nar., slabš. debela ženska: Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo (F. Bevk)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
búnka -e ž (ȗ) - 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
// nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke - 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
- 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
búrjast -a -o prid. (ú) - 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta
- 2. poln burje, vetroven: burjasta zima
búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
búrkla -e ž (ȗ) ekspr. neroden človek, zlasti ženska: burkla burklasta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
buržújka -e ž (ȗ) ženska oblika od buržuj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bútara -e ž (ú) - 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let - 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev
- 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
capínka -e ž (ȋ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: kod si se potepala, capinka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
céhta -e ž (ẹ̑) - 1. star. slamnjača: ležati na cehti
- 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
centrístka -e ž, člov. (ȋ) polit. ženska, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: Med kampanjo se je družil z močnimi ženskami, denimo s centristko Simone Veil, bojevnico za legalizacijo splava v Franciji E ↑centríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cezúra -e ž (ȗ) - 1. lit. odmor v verzu sredi stopice, zareza: cezura v heksametru; moška ali krepka cezura za poudarjenim zlogom; ženska ali šibka cezura za nepoudarjenim zlogom; pren. ta pojav predstavlja v razvoju globoko cezuro
- 2. muz. kratka pavza ali vdih med izvajanjem skladbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cigánka -e ž (ȃ) pripadnica iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: ciganka prosi po hišah;
črna je kot ciganka // slabš. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: vedno tiči pri tisti ciganki / kot psovka kod si se tako dolgo potepala, ciganka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cítrarica -e ž (ȋ) ženska, ki igra na citre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cítrarka -e ž (ȋ) ženska, ki igra na citre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cmeràv -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok;
cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijaznecmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cméravka in cmerávka -e ž (ẹ́; ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: zmerom je bila cmeravka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cócktail in kóktajl in kóktejl -a [prva oblika koktajl in koktejl] m (ọ̑) mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti cocktaile;
piti cocktail;
čokoladni, sadni cocktail;
večer s cocktaili;
pren., ekspr. cocktail ritmov in popevk // poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na cocktail; prirediti cocktail na čast gostom; neskl. pril.: cocktail obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cóklarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od coklar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cóprnica -e ž (ọ̑) - 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka
- 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cukrén -a -o prid. (ẹ̄) - 1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami
// ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo - 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede
cukréno prisl.: cukreno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cúnjarica -e ž (ȗ) ženska, ki zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: otroci so bili cunjarice zmeraj veseli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvə- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas - 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
- 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
- 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča - 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cvetlíčarica -e ž (ȋ) knjiž. ženska, ki prodaja cvetlice po cestah ali gostinskih lokalih: spotoma je kupil od cvetličarice šopek vrtnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cvetličárka -e ž (á) ženska, ki goji cvetlice ali jih prodaja: to je zelo sposobna cvetličarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čaróvnica -e ž (ọ̑) - 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica
● publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev - 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
častílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska, ki koga časti, občuduje: imel je dosti častilk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čaščênje -a s (é) glagolnik od častiti: ogiba se čaščenja in slave;
ta ženska je vredna čaščenja;
čaščenje razuma v racionalizmu;
prim. češčenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čebelárka -e [čeb in čəb] ž (á) ženska, ki goji čebele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čelístka -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra čelo: nastopa izvrstna čelistka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čembalístka -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra čembalo: iščejo čembalistko za orkester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čemérnica -e [čəm in čem] ž (ẹ̑) ekspr. čemerna ženska: kdo bo prenašal to čemernico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čistílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem; snažilka: sprejmemo vratarja in čistilko;
hotelska čistilka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
článica -e ž (ȃ) ženska oblika od član: članica društva, kluba, kolektiva / Jugoslavija je članica Organizacije združenih narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čóbast -a -o prid. (ọ́) nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast: čobasta ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
črníkast -a -o prid. (í) ki je nekoliko črne, temne barve: črnikast dim;
črnikasti oblaki;
ženska črnikastega obraza;
prsti so postali črnikasti / bil je suh, črnikast človekčrníkasto prisl.: črnikasto siva ali črnikastosiva gmota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čŕnka -e ž (ȓ) - 1. ženska črne rase: afriške črnke
- 2. ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: črnka in plavolaska
- 3. redko črna žival: naša črnka pridno nese; črnka ima telička
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
črnoláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima črne lase: všeč so mu črnolaske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
črnoobŕv -a -o prid. (ȓ r̄) knjiž. ki ima črne obrvi: črnoobrva ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
črnúlja -e ž (ú) slabš., redko ženska, ki ima črne lase, temno polt: z neko črnuljo se je poročil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
črnúška -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čŕstev -tva -o prid. (ŕ) nar. čvrst, krepek: taka črstva ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čudákinja -e ž (á) čudaška ženska: imajo jo za čudakinjo, razume je pa nihče ne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čudodélka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od čudodelec: ta pianistka je prava čudodelka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čústven -a -o prid. (ȗ) - 1. nanašajoč se na čustvo: slabi čustveni odnosi v družini; čustvena navezanost na starše; čustvene motnje pri otroku; čustvena napetost, otopelost, prizadetost, zanesenost / upodabljanje človekovega čustvenega življenja
- 2. ki ga hitro obvladajo čustva: zelo ga je pretreslo, čeprav ni bil čustven človek; vesela, zelo čustvena ženska
- 3. ki vsebuje, izraža čustva: pel je neko staro čustveno pesem; čustvena recitacija
♦ lit. čustvena lirika
čústveno prisl.: govoril je razvneto in čustveno; čustveno neuravnovešen, razgiban človek; čustveno obarvan opis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čúten1 -tna -o prid. (ū) - 1. nanašajoč se na čut: čutni organ / čutni dražljaj, vtis; čutna sposobnost, zaznava / v tej pesmi je dal ideji čutno obliko; čutna narava zaznavna, izkustvena
♦ anat. čutni živec živec, ki sprejema dražljaje; čutna celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; filoz. čutni svet svet, ki ga posredujejo čutila; psih. čutna prevara zaznava, ki ne ustreza dejanskemu, resničnemu stanju stvari - 2. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost: čutni in čustveni svet moškega; čutna in duhovna ljubezen; sproščeno čutno življenje / to je zelo čutna ženska; čutno poželenje / čutne ustnice
čútno prisl.: čutno dojemljive, zaznavne stvari; čutno usmerjen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čuvájka -e ž (ȃ) ženska, ki poklicno kaj čuva: čuvaji in čuvajke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čuvaríca -e ž (í) ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarica ognja v templju / babica je bila čuvarica družinskega ugleda / pri mrliču je ostala samo stara čuvarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čuvárka -e ž (á) ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarka ognja v templju / vneta čuvarka tradicije / nanj je pazila kot budna čuvarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čvékast in čvêkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekasta ženska / molči, čveka čvekasta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od dajalec: dajalka krvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
daktilográfka -e ž (ȃ) ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj; strojepiska: kot daktilografka je bila nenadomestljiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dáma -e ž (á) - 1. v meščanskem okolju, spoštljivo naslov za odraslo žensko: neka dama je prišla; dame so bile v dolgih večernih toaletah; mlada, stara dama; dama iz visoke družbe / kot nagovor: spoštovane dame; dame in gospodje / frizer za dame in gospode / dame volijo pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca
// dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge - 2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: človek v življenju redko sreča pravo damo; ona je resnična dama
- 3. igralna karta z žensko figuro: pikova, srčna dama
- 4. igra s črnimi in belimi ploščicami na damovnici: igrati damo
- 5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh: vzeti trdnjavo z damo; vrednost dame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
daroválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debatêrka -e ž (ȇ) ženska, ki (rada) debatira: huda debaterka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debatêrkaSSKJ -e ž, člov. (ȇ) ženska, ki se načrtno ukvarja z veščino debatiranja; debatorka: Jaz sem sama bila v srednješolskih letih debaterka in vem, da ni enostavno E ↑debatêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debátorka -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki se načrtno ukvarja z veščino debatiranja; debaterka: Državnega srednješolskega debatnega turnirja so se udeležile najboljše slovenske debatorke E ↑debátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debeloglávka -e ž (ȃ) ženska oblika od debeloglavec: mačka debeloglavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debelolíčnica -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki ima debela lica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debelorítnica -e ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: krčmarjeva žena je bila dobrodušna debeloritnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debelúha -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: zavaljena debeluha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debelúharica -e ž (ȗ) slabš. zelo debela ženska: debeluharica se je smejala na vsa usta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debelúhinja -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: debeluhinja pri blagajni je hitro dajala listke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debelúša -e ž (ú) ekspr. debela ženska: gostilničarka je bila zgovorna debeluša pri štiridesetih letih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debelúška -e ž (ȗ) ljubk. debelušna ženska: majhna, živahna debeluška;
pren., pesn. hruška debeluška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
debutántka in debitántka -e [debit-] ž (ā) ženska, ki prvič javno nastopi, navadno umetnica: debutantka se je dobro vživela v svojo vlogo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
déčva -e ž (ẹ̑) nar. koroško - 1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva
- 2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dédinja -e ž (ẹ̑) ženska, ki dobi dediščino: imenovati za dedinjo;
edina dedinja hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
defetístka -e ž (ȋ) ženska oblika od defetist: obupana defetistka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
degeneríranka -e ž (ȋ) degenerirana ženska: bolna degeneriranka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dékla -e ž (ẹ́) stalno najeta ženska na kmetiji za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih: imajo deklo in hlapca;
šla je (služit) za deklo k bogati hiši / kravja dekla ki skrbi za krave; velika dekla ki vodi druge dekle na kmetiji
● ekspr. bila je vsem za deklo vsem je morala streči, pomagati; star. božja dekla smrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
deklamátorka -e ž (ȃ) ženska, ki deklamira: odlična deklamatorka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
deklè -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́) - 1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev
// ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle - 2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje
// pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet - 3. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle
- 4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta
- 5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
deklína -e ž (í) - 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo
- 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina
- 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi
- 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
deklíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekleta ali deklice: slišal se je smeh in veseli dekliški glasovi / dekliška leta / dekliški časopis; dekliška soba; dekliška šola / dekliški priimek priimek, ki ga ima ženska po staršihdeklíško prisl.: dekliško nežna polt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dekoratêrka -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja z dekoriranjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
délavka -e ž (ẹ́) - 1. ženska, ki poklicno opravlja kako fizično delo: sprejeti v službo tri delavke; nekvalificirana delavka; tovarniška delavka; delavka udarnica
- 2. s prilastkom ženska, ki poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: kulturna, prosvetna delavka; socialna delavka ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom; terenska delavka
- 3. ženska, ki dela sploh: na vseh področjih potrebujemo mnogo pridnih delavcev in delavk / ekspr. ta pa je delavka!
- 4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek spolno nerazvita samica pri čebelah, mravljah: delavke in matica; čebela delavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
delegátka -e ž (ȃ) ženska, ki je izbrana in pooblaščena za zastopanje določenih interesov, odposlanka: delegatke na kongresu;
zbrala se je množica delegatov in delegatk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
déležnica -e ž (ẹ̑) star. ženska, ki ima delež: deležnica pri podjetju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
delinkvêntka in delinkvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki stori kaznivo dejanje: mladoletna delinkventka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
délo -a s (ẹ́) - 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela
// trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to - 2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: pritegniti koga k delu proti okupatorju; vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo
// to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo skupščine; ovirati delo šole - 3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav., slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini
// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu - 4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane
// s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine - 5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila
- 6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost
// iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini
// s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku - 7. redko dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo
- 8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
delodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od delodajalec: delodajalka ji je odpovedala službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
delohóličarka -e ž, člov. (ọ́) ženska, ki je zasvojena z delom: Je deloholičarka, po značaju, kot pravi sama zase, je feministka, ki zavzeto in zagrizeno opravlja svoje delo E ↑delohólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
deložíranka -e ž (ȋ) ženska, ki je deložirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
demagóginja -e ž (ọ̑) ženska oblika od demagog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
demimóndka -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, ki je izšla iz višjih družbenih slojev: demimondke in kurtizane;
pariške demimondke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
demokrátka -e ž (ȃ) ženska oblika od demokrat: bila je resnična, prava demokratka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
démonski in demónski -a -o prid. (ẹ̑; ọ̑) nav. ekspr. - 1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled
- 2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
demonstrátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od demonstrator: demonstratorka strojnega pranja / profesorjeva demonstratorka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dentístka -e ž (ȋ) ženska oblika od dentist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
denunciántka -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
deportíranka -e ž (ȋ) ženska, ki je deportirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
desetárka -e ž (á) ženska oblika od desetar: kmalu po prihodu v partizane je dobila čin desetarke / skupino mladink je vodila prizadevna desetarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
desníčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od desničar: ker je bila izrazita desničarka, se je težko privadila delati z levo roko / v politiki je bila zmeraj desničarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
despótka -e ž (ọ̑) ženska oblika od despot: vsemogočna despotka / zabrusil ji je v obraz, da je despotka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
detektívka -e ž (ȋ) - 1. literarno delo iz življenja in delovanja detektivov: brati detektivke; napeta detektivka; psihološka detektivka; drama je pisana po vzorcu detektivk / filmska detektivka
- 2. ženska oblika od detektiv: pri zasledovanju tihotapcev si pomagajo tudi z lepimi detektivkami / privatna detektivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
déva -e ž (ẹ̑) zastar. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: iz deklice je postala lepa deva;
ponosna deva;
obraz mlade deve / Pred tabo klečim, izvoljena deva (S. Gregorčič) devica Marija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
devétdesetlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑) - 1. devetdeseta obletnica: proslaviti devetdesetletnico; devetdesetletnica obstoja gasilskega društva
- 2. devetdeset let stara ženska: devetdesetletnica je še zdrava in čila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
devetkéla -e ž (ẹ̑) slabš. ženska, ki veliko govori o nepomembnih stvareh: žlobudrava devetkela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
devíca -e ž (í) - 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica
- 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic
● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra
♦ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
devícaSSKJ -e ž, člov. (í) kdor je rojen v astrološkem znamenju device: Tolstoj je bil devica, Poe riba, Marx in Freud pa sta bila rojena v znamenju bika E = stcslov. děvica, hrv. djèvica, strus. devíca, stčeš. děvice < slovan. *děvica iz *děva 'mlada ženska' < ide. *dhoh1i-u̯ah2 'doječa' iz korena *dheh1i- 'dojiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dezinféktorica -e ž (ẹ́) ženska, ki opravlja dezinfekcijo, razkuževalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
deželánka tudi deželjánka -e ž (ȃ) ženska, ki živi na deželi: plaha deželanka se ni dobro počutila med meščankami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dežníkarica -e [dəž] ž (ȋ) ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico
♦ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dežúrna -e ž, dežúrnih (ȗ) ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diabétičarka -e [dijabetičarka] ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima sladkorno bolezen: Pri 48-letni diabetičarki je bilo tveganje za srčni infarkt zelo visoko E (↑)diabétik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diakonísa -e ž (ȋ) - 1. pri prvih kristjanih ženska, ki je pomagala versko poučevati ženske ter skrbeti za reveže in bolnike: stregla ji je diakonisa
- 2. v protestantskem okolju redovnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
didžêjka -e ž, člov. (ȇ) ženska, ki izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu: Ob desetih zvečer so prispeli v klub, kjer jih je pričakala znamenita didžejka E ↑dídžêj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diktátorica -e ž (ȃ) ženska oblika od diktator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diktátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od diktator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diletántka -e ž (ā) ženska oblika od diletant: razstavlja slikarka diletantka / ta igralka je prava diletantka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diplomántka -e ž (ā) ženska, ki je diplomirala: diplomantka ekonomske fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diplomátka -e ž (ȃ) ženska oblika od diplomat: akreditirana diplomatka / ta ženska je vražja diplomatka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diréktorica -e ž (ẹ́) ženska oblika od direktor: direktorica založbe;
direktorica gimnazije ravnateljica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dirigêntka in dirigéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: dirigentka pevskega zbora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dírndl -a m (í) ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši: pisan, rožnat dirndl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diskutántka -e ž (ā) ženska, ki diskutira: diskutanti in diskutantke / je spretna diskutantka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
diurnístka -e ž (ȋ) ženska oblika od diurnist: bila je diurnistka pri advokatu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
divjáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od divjaček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
divjákinja -e ž (á) - 1. slabš. ženska, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: prej prijazna ženska se je spremenila v divjakinjo
- 2. pripadnica divjega plemena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dizájnerka -e ž, člov. (á) ženska, ki daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalkaSSKJ: Mama je dizajnerka in ima v Moskvi atelje s 15 zaposlenimi, kjer kreira plesne obleke in elegantne večerne oprave, tudi za razne tamkajšnje slavne osebnosti E ↑dizájner
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dlakocépka -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: ti si prava dlakocepka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dnévničarka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od dnevničar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dobavíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od dobavitelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dobíti -ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ī í, ọ̑) - 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti vznemirljive novice s fronte; dosti so dobili za domačo nalogo / v kateri trgovini si to dobil kupil; pren. dobiti možnost, priložnost za kaj
- 2. s širokim pomenskim obsegom postati bogatejši
- a) za kako stvar: kmetje so dobili zemljo v dar; dobiti svoj delež; za rojstni dan ni dobil ničesar; dobiti na pósodo, za doto; dobiti za denar, za gotovino, zastonj / dobiti otroka, sina / mačka je dobila mlade povrgla, skotila; po starših je dobil kmetijo podedoval
- b) za kako lastnost: jed je dobila zaradi dodatkov prijeten okus; njegov obraz je spet dobil barvo; stvar je dobila visoko ceno; zbiralna akcija je dobila širok obseg / dobiti veselje do dela / dobiti sive lase osiveti; dobiti pogum opogumiti se
// postati deležen - a) kakega stanja, navadno neprijetnega: dobiti bolezen, jetiko, vročino; dobiti kašelj, živčni napad; ob eksploziji je dobil hude opekline; pri padcu je dobil pretres možganov; dobiti prehlad prehladiti se
- b) kakega pojava, navadno vremenskega: dobili smo dež, sneg; po dolgem času smo dobili lepo vreme
- 3. sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega ali storjenega: koliko si dobil za avto, delo, garanje; za hišo je dobil premalo / za to nisem dobil ničesar / samo posmeh je dobil za zvestobo
- 4. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: nikjer nisem mogla dobiti solate; delo zaostaja, ker ne dobimo delavcev; dobiti delo v tovarni; še ob pravem času so dobili dokumente; dobiti kredit za zidanje šole, lokacijo za gradnjo hiše; dobiti konju par; dobiti prostor v avtobusu / v zakon je dobil zdravo kmečko dekle; dobila je bogatega moža / dobiti neodvisnost, samostojnost, svobodo / žensko so dobili otrokom za varuha najeli
// najti koga, naleteti na koga: gospodarja ni dobil doma; dobila ga je mrtvega; dobil jih je v živahnem pogovoru / gob je bilo malo, vendar jih je nekaj le dobila / če pohitite, boste vlak še dobili
// z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: dobiti bitko, igro, pravdo, stavo, vojno - 5. s širokim pomenskim obsegom priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba: kurirja je dobila sovražnikova patrulja; če te dobijo, te bodo zaprli; vlomilca so kmalu dobili; ko te dobim, boš tepen / pog.: dež me je dobil; nevihta ga je dobila v gorah; brezoseb. dobilo jih je sredi polja bili so tam, ko je začelo deževati, snežiti
- 6. napraviti, da kdo kam pride: trudili so se, da bi ga dobili iz ječe; dobiti smet iz očesa; ekspr. komaj so ga dobili iz postelje / dobiti koga na svojo stran; niso ga mogli dobiti v svojo družbo
// knjiž. napraviti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: če delimo dvajset s štiri, dobimo pet; žveplo, ki ga dobimo iz spojin; podatki, ki jih dobimo v analizi - 7. izraža, da je kaj kje na razpolago: delavcev ni mogoče dobiti; vstopnice dobite pri blagajni; v trgovini se dobi tudi tobak / dobiš me lahko vsako popoldne
- 8. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: dobiti odgovor, odlikovanje, opomin, plačilo, pohvalo, pomoč, priznanje, soglasje; dobiti nagrado biti nagrajen; dobiti oceno biti ocenjen
// dobiti gol; dobiti obisk / dobiti ime Peter / dobiti dobro, prijazno besedo / dobiti klofuto, udarec; dobiti jih s palico; pog. dobil je eno okrog ušes / dobiti vtis, da so otroci nedisciplinirani; dobiti vpogled v stvar
● žarg., trg. prosim, že dobite? vam že strežejo; pog. med njimi se dobijo tudi pošteni ljudje med njimi je tudi nekaj poštenih ljudi; pog. dobiti košarico biti zavrnjen ob ponudbi za ples; biti zavrnjen sploh; ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; pog., ekspr. tu dobi vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; pog. dobiti pet let, mesecev (zapora) biti obsojen na pet let, mesecev (zapora); pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. prosim, bi lahko dobil tajnika bi lahko govoril z njim; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pazi se, če te dobim pred oči če prideš v bližino; pog. precej ga je dobil v glavo precej je vinjen; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; pog. dobiti koga v pest, v roke ujeti in kaznovati ga; pog. v vas smo dobili vojake v našo vas so prišli vojaki; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; ekspr. če še toliko govoriš, ga ne boš dobil za stvar ga ne boš pregovoril, pridobil; pog. dobiti koga na laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; pog., ekspr. dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan; ekspr. dobiti po nosu biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanja; brezoseb., pog. v rudniku ga je dobilo se je ponesrečil; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ navt. dobiti veter v jadra; rel. dobiti odvezo; šport. dobiti točko zmagati
dobíti se pog. sestati se, sniti se: dobimo se pred odhodom vlaka, ob desetih; dobiti se s kom
dobívši zastar.: dobivši pismo od prijatelja, je takoj odpotoval
dobljèn -êna -o: pripraviti načrt na osnovi dobljenih podatkov; preveriti dobljene rezultate; ta denar ni po pravici dobljen; z destilacijo dobljena snov; zmaga je dobljena
● preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dobítnica -e ž (ȋ) ženska oblika od dobitnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dobrótnica -e ž (ọ̑) - 1. ženska, ki izkazuje, deli komu dobrote: mati je otrokova največja dobrotnica
- 2. iron., redko vlačuga, prostitutka: Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dobrožívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) dobro, uživaško, brezskrbno živi: dekle je prava dobroživka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
docêntka in docéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od docent: docentka pravne fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dojênka -e ž (é) ženska oblika od dojenec: dojenka v zibelki je jokala na ves glas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dojílja -e ž (í) ženska, ki doji tujega otroka: otroka so izročili dojilji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
doktorándka -e ž (ā) ženska oblika od doktorand
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dóktorica -e ž (ọ́) - 1. ženska, ki ima doktorski naslov: doktorica filoloških ved
- 2. pog. zdravnica: bil sem pri doktorici
- 3. star. zdravnikova žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolgínka -e [u̯g] ž (ȋ) ekspr. zelo velika in suha ženska: kdo pa je tista dolginka?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolgočásnica -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolgoláska -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima dolge lase: simpatična dolgolaska;
pren., pesn. breza dolgolaska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolgonóg -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge noge: fant je suh in dolgonog;
dolgonoga ženska / dolgonoga žirafa
♦ zool. dolgonogi pajek pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolgonós -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolg nos: dolgonos deček;
ženska je bila majhna in dolgonosa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolgonóska -e [u̯g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko;
pren., pesn. goska dolgonoska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolgopétka -e [u̯g] ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki ima dolge noge: molči, dolgopetka suha!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolgozób -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge zobe: mršava, dolgozoba ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolínka1 -e ž (ȋ) ženska oblika od dolinec: dolinke in hribovke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolžníca -e [u̯ž] ž (í) ženska oblika od dolžnik: dolžnice bomo morali pismeno opominjati za naročnino / hvaležna sem vam in bom vedno vaša dolžnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
domačínka -e ž (ȋ) - 1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju: domačinke so jim prinašale hrano / publ. domačinke so bile v vseh disciplinah v premoči domače tekmovalke
// ženska, ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci so se ženili z domačinkami - 2. knjiž., redko domača beseda: tujke so prav tako kot domačinke postale narodova lastnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
domišljávka -e ž (ȃ) domišljava ženska: ona je domišljavka;
izogibali so se domišljavk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
domišljív -a -o prid. (ī í) - 1. knjiž. domiseln: živahna in domišljiva ženska / take ideje se porodijo le v domišljivem duhu
- 2. zastar. domišljav: vaše vedenje je nepremišljeno in domišljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
domoljúbka -e ž (ȗ) knjiž. ženska, ki ljubi dom, domovino: slovenske domoljubke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
donašálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša: donašalka vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
donátorica -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
donátorka -e ž (ȃ) ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki daruje zlasti večja denarna sredstva: država donatorka; Danska, Norveška in Švedska so največje donatorke pomoči revnim in glede na velikost svojih gospodarstev močno odstopajo od evropskega povprečja E (↑)donátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dónorka -e ž (ọ́) 1. člov. med. ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalkaSSKJ, darovalkaSSKJ: S posebnim postopkom se odvzame jedro jajčne celice ženske, ki po naravni poti ne more zanositi, v izpraznjeno mesto pa se vstavi jajčno celico donorke 2. vet. samica živali, zlasti goveda, ki daje spolne celice ali zarodke: krava donorka E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dopísnica -e ž (ȋ) - 1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico
- 2. ženska, ki (si) dopisuje: intervju naše dopisnice s predsednikom / več dopisnic ga je prosilo za fotografijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dopisoválka -e [u̯k] ž (ȃ) - 1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike
- 2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dopústnica -e ž (ȗ) - 1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice
- 2. ženska oblika od dopustnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
doslúženka -e ž (ú) redko ženska, ki je doslužila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dostavljávka -e ž (ȃ) ženska, ki komu kaj dostavlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dôšlica -e ž (ō) knjiž., redko ženska, ki je prišla: došlica je vljudno pozdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dotêči -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) - 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje
- 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje
● njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dožívljati -am nedov. (í) - 1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa: to pripoveduje ženska, ki je sama doživljala grozote okupacije; marsikaj težkega je doživljal v tistih časih / doživljala je razočaranje za razočaranjem
// s čustvi dojemati: joka se ob usodah ljudi, tako jih doživlja; umetnik močno doživlja / ta pesnik doživlja družbeno problematiko bolj z razumom kot s srcem - 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo (večkrat) deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: njegova dela so doživljala dobro kritiko; doživljali smo poraz za porazom; doživljati uspehe in neuspehe / njegove pesmi doživljajo preobrazbo; doživljati spremembe spreminjati se
doživljajóč -a -e: stal je tam, doživljajoč mogočnost prirode; emocionalno široko doživljajoč glasbenik
dožívljan -a -o: doživljano življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drágica1 -e ž (ȃ) ekspr. draga, ljubljena ženska: naša dragica je zbolela / kot nagovor pojdi z menoj, dragica / iron. motiš se, dragica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dragónar -ja m (ọ̑) - 1. dragonec: oddelek dragonarjev
// ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar - 2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dražljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od dražljivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dŕdrast -a -o prid. (ȓ) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrasta ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dresêrka -e ž (ȇ) ženska, ki dresira: dreserka levov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drogerístka -e ž (ȋ) ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drsálka -e [lk in u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se drsa: na drsališču se je zbralo precej drsalcev in drsalk // športnica, ki goji drsanje: še zmeraj je izvrstna drsalka; nastop mladih drsalk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
družábnica -e ž (ȃ) - 1. ženska, ki je s kom, da ni sam: stara gospa bi potrebovala družabnico
// ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave: v njej je imel prijetno družabnico; družabnice si izbira med najboljšimi plesalkami / grlica ji je postala ljuba družabnica - 2. ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: s podjetno družabnico sta odprli modni salon
- 3. rel. članica Marijine družbe; družbenica: Po opravilu je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila cerkev (F. Finžgar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drúžbenica -e ž (ȗ) - 1. rel. članica Marijine družbe: najprej so se zvrstile v procesijo (Marijine) družbenice
- 2. zastar. ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave; družabnica: bila mu je zvesta družbenica na izletih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drúžbenicaSSKJ -e ž (ȗ) ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
družíca -e ž (í) - 1. knjiž. tovarišica, prijateljica: ves čas od materine smrti ji je bila zvesta družica; družica pri njegovih otroških igrah; družica v trpljenju in veselju; pren. pipa je bila njegova stalna družica
- 2. knjiž. ženska, ki živi z moškim skupno življenje: iskati, izbrati si družico; zvesta življenjska družica / zakonska družica žena
- 3. etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: slavnostno oblečena družica; nevesta in njene družice
// rel. dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za družice si je izbral mlajšo sestro in sestrične
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
družníca -e ž (í) zastar. ženska, ki je s kom, da ni sam; družabnica: šla je za družnico k bolnemu dekletu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
državljánka -e ž (ȃ) ženska oblika od državljan: postala je jugoslovanska državljanka / le brez nervoze, državljanka, vse se bo uredilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
držávnica -e ž (ā) ženska oblika od državnik: med imenovanimi je bilo tudi nekaj odličnih državnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
duhóvnica -e ž (ọ́) ženska, ki opravlja bogoslužje: ponekod so bile tudi ženske duhovnice;
Apolonova duhovnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dušegréjka -e ž (ẹ̑) v ruskem okolju, nekdaj ženska jopica brez rokavov in gumbov: ženske so pletle nogavice in dušegrejke;
dekle v nedeljski dušegrejki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dvájsetlétnica -e ž (ȃ-ẹ̑) - 1. dvajseta obletnica: praznovanje dvajsetletnice osvoboditve / poročila se je ravno na svojo dvajsetletnico
- 2. dvajset let stara ženska: seznanil se je z neko dvajsetletnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dvójčicaSSKJ -e ž, člov. (ọ̄) ženska, rojena v astrološkem znamenju dvojčkov: Po horoskopu je dvojčica E ↑dvójček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dvójnica -e ž (ọ̑) - 1. ženska, ki je drugi ženski izredno podobna, zlasti po zunanjosti: to ni bila ona, pač pa njena dvojnica
// film., gled. ženska, ki nadomešča pravo igralko v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje: prizore na smučeh so posneli z dvojnico, smučarsko prvakinjo - 2. vsaka od dveh ali več enakih stvari: knjižnica si je za izposojanje knjig uredila oddelek dvojnic
// lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dvojnica / pogovorna dvojnica sinonim - 3. etn. piščal iz enega kosa lesa z dvema cevema: pastir je piskal na dvojnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dvomljívka -e ž (ȋ) ženska, ki dvomi: nezaupljiva dvomljivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dvóspôlnica -e ž (ọ̑-ȏ) ekspr. ženska, ki ima lastnosti, značilnosti moškega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dvózlóžen -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) lingv. ki ima dva zloga: dvozložna beseda
♦ lit. dvozložna rima ženska rima
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
egoístka -e ž (ȋ) egoistična ženska, sebičnica: mlada egoistka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ekonomístka -e ž (ȋ) ženska oblika od ekonomist: članek znane ekonomistke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ekonómka -e ž (ọ̑) ženska oblika od ekonom: ekonomka išče zaposlitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
eksaltíran -a -o prid. (ȋ) knjiž. zanesen, navdušen, razvnet: eksaltiran ples;
eksaltiran slavospev ljubezni;
ljudje z eksaltirano domišljijo / eksaltirana ženska čustveno prenapeta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
eksótičen -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les;
eksotična rastlina;
eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura // ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželaheksótično prisl.: eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
eksternístka -e ž (ȋ) ženska oblika od eksternist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ekstravagánten -tna -o prid. (ȃ) ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji;
manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov;
ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženskaekstravagántno prisl.: ekstravagantno oblečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
eléktrostimulácija -e ž (ẹ̑-á) med. draženje, spodbujanje tkiva, organa z električnim tokom: elektrostimulacija mišic; Poleg običajnih zdravil za lajšanje bolečin, ki jih ženski ponudijo v vseh slovenskih porodnišnicah, se v ljubljanski porodnišnici ženska lahko odloči za elektrostimulacijo E (↑)elektro… + (↑)stimulácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
emancipácija -e ž (á) pridobitev enakopravnega položaja: boj nerazvitih držav za ekonomsko emancipacijo;
nacionalna, politična, rasna emancipacija;
težnja po emancipaciji / ženska emancipacija pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; gibanje za emancipacijo žene v družbi / duhovna emancipacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
emancipíranka -e ž (ȋ) ekspr. emancipirana ženska: samozavestna emancipiranka // ženska, ki si prizadeva za žensko emancipacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
emancipírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) pridobiti si enakopraven položaj: gospodarsko se emancipirati / ženske so se emancipiraleemancipíran -a -o: emancipirana ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
emigrántka -e ž (ā) ženska oblika od emigrant; begunka, izseljenka: ruska politična emigrantka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
entuziástka -e ž (ȃ) ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bila je entuziastka in polna idej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
esperantístka -e ž (ȋ) ženska, ki zna, propagira esperanto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
estétinja -e ž, člov. (ẹ̑) ženska, ki ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: Perfektno psihološko analizira, predvsem pa je velika estetinja E (↑)estét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
estétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od estet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Évin -a -o prid. (ẹ̑) rel. nanašajoč se na Evo: freska prikazuje prizore iz Adamovega in Evinega življenja
● ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fanátičen -čna -o prid. (á) poln fanatizma; zagrizen, prenapet: fanatičen pridigar;
fanatičen pristaš stranke / fanatično sovraštvofanátično prisl.: fanatično sovražiti; fanatično delaven; fanatično pobožna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fantástka -e ž (ȃ) ženska oblika od fantast: bila je nepoboljšljiva fantastka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fašístka -e ž (ȋ) ženska oblika od fašist: sprevod mladih fašistk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fatálen -lna -o prid., fatálnejši (ȃ) ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden, poguben: fatalna pomota;
to ima lahko fatalne posledice;
fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega
♦ med. fatalen potek bolezni // neizbežen, neogiben: trdijo, da je vojna fatalna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fatálka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. 1. ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; fatalna ženskaSSKJ, usodna ženska: V nobenem filmu doslej ni igrala lepotic ali klasičnih fatalk 2. ženska, ki ima zaradi svoje lepote, ženskosti, uspešne kariere in karizme močen širši, medijski vpliv: V medijih se pojavlja že trideset let, pa ji še nihče ni rekel, da je fatalka E univerbizirano iz fatálna žénska
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
favorítinja -e ž (ȋ) - 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu
- 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva favoritinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
favorítka -e ž (ȋ) - 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke
- 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
féminativ -a m (ẹ̑) jezikosl. občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu: Beseda komisarka je feminativ od komisar E iz lat. fēmina 'ženska'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
feminístka -e ž (ȋ) v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi: postala je vneta feministka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fevdálka -e ž (ȃ) ženska oblika od fevdalec: fevdalka s številnimi gradovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
filatelístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja s filatelijo: je navdušena filatelistka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
filológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od filolog: klasična filologinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
finalístka -e ž (ȋ) ženska oblika od finalist 1: tekmovanje finalistk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fízioterapévtka -e ž (ȋ-ẹ̑) ženska oblika od fizioterapevt: fizioterapevtke razgibavajo bolnike v bazenu in telovadnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fižólovka -e ž (ọ̑) - 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka
- 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka
- 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
flavtístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra flavto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
flénča -e ž (ẹ̑) nar., slabš. lahkomiselna, lahkoživa ženska: postopaš in s flenčami se vlačiš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fotográfinja -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: bila je risarka in fotografinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fotográfka -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: uveljavila se je kot modna risarka in fotografka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fótorepôrterka in fótorepórterka -e ž (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ženska oblika od fotoreporter: novinarka in fotoreporterka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frdáman -a -o prid. (á) nižje pog. presnet, preklet: frdamana ženska, nikoli ne bo dala miru / bil je frdaman mraz hud, silovit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frêndica -e ž, člov. (ȇ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja; prijateljicaSSKJ: Posloviva se kakor stari frendici E ↑frênd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fŕflja -e ž (ȓ) ekspr. površna, lahkomiselna ženska, navadno mlajša: taka frflja ni za to nalogo / dekle ni navadna frflja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frfotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) - 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala
// frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala - 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram
frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali
frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frfotàv -áva -o prid. (ȁ á) - 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril
- 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frfúlja -e ž (ú) slabš. površna, lahkomiselna ženska: ni bilo večje frfulje od nje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frigíden -dna -o prid. (ȋ) med. ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja: frigidna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frigídnost -i ž (ȋ) med. lastnost, značilnost frigidnega človeka: ženska frigidnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frizêrka -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja s friziranjem: frizerka ji je naredila frizuro / ekspr. cela frizerka je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ftiziológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od ftiziolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
funkcionárka -e ž (á) ženska, ki opravlja kako funkcijo: terenska funkcionarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gaméta -e ž (ẹ̑) biol. spolna celica: moška, ženska gameta;
združitev dveh gamet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
garáčka -e ž (ȃ) redko ženska, ki gara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
garderobêrka -e ž (ȇ) ženska, ki dela v garderobi: garderoberka je imela veliko dela ta večer
♦ gled. uslužbenka, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralkam pri oblačenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gárjavka tudi gárjevka -e ž (á) ženska, ki ima garje: garjavkam so se na daleč ognili / kot psovka izgini, ti potepinka, garjavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
generálkaSSKJ -e ž, člov. (ȃ) nosilka najvišjega čina v kopenski vojski ali v letalstvu; generalica: Prva generalka zračnih sil je leta 1973 postala tudi prva ženska v ameriških oboroženih silah z dvema generalskima zvezdicama E (↑)generál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
geniálka -e [genijalka] in genijálka -e ž, člov. (ȃ) genialna ženska: Slepa glasbena genialka je s skoraj eno uro trajajočim prebiranjem klavirskih tipk ter skladbami Beethovna in Mozarta navdušila vse navzoče | Bila je genijalka, vedno dobre volje in edini človek, za katerega lahko trdim, da je imela absolutni posluh E (↑)geniálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
geodétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od geodet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
geográfka -e ž (ȃ) ženska oblika od geograf
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
geológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od geolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
germanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od germanist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ginogaméta -e ž (ẹ̑) biol. ženska spolna celica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gizdalínka -e ž (ȋ) ženska oblika od gizdalin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gízdavost in gizdávost -i ž (í; á) raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: motila jo je njegova gizdavost / rad je imel eleganco, sovražil pa je gizdavost; ženska gizdavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glás -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) - 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje
// na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
// zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj - 2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
- 3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
- 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo
// o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
// navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja - 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
- 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glásbenica -e ž (ȃ) ženska, ki se ukvarja z glasbo: izredna glasbenica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glasníca -e ž (í) ženska oblika od glasník: glasnica novega življenja / umetnost kot glasnica človečanstva / vest o smrti, ki mu jo je prinesla glasnica, ga je močno zadela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glasoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki glasuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glavána -e ž (ā) ženska oblika od glavan: taka glavana je
● preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glavaríca -e ž (í) ženska oblika od glavar: rade so poslušale svojo glavarico // star. glavarjeva žena: proslave sta se udeležila glavar in glavarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gledálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od gledalec: marsikatera gledalka je med predstavo jokala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gléštati -am nedov. (ẹ̑) nar. - 1. skrbeti za kaj, negovati: gleštati konja, živino / ta ženska se zelo glešta
- 2. imeti, premoči: niti krajcarja ne gleštam; toliko pa še gleštamo pri hiši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glístavka tudi glistávka -e ž (í; ȃ) redko ženska, ki ima gliste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gluhonémka -e ž (ẹ̑) knjiž., redko gluhonema ženska: gluhonemke so naučili pisati in brati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glumáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od glumač: mlada glumačka je hodila po vrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glúp -a -o prid. (ȗ ú) zastar. neumen, nespameten: bil je glup;
glupa ženska / imela ga je za glupega filistra / glup nasmeh; glupe gosposke šegeglúpo prisl.: glupo vprašati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gnúsa -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gnúsnica -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
góbarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od gobar: izkušena gobarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
góbavka -e ž (ọ́) - 1. gobava ženska: gobavci in gobavke
- 2. zool. krastača, ki živi na suhih, peščenih tleh zahodne in srednje Evrope, Bufo calamita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gobezdúlja -e ž (ú) pog., slabš. ženska, ki (rada) veliko, predrzno govori: je čisto navadna gobezdulja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
godóvnica -e ž (ọ̑) - 1. ženska, ki ima, praznuje god: nazdraviti godovnici
- 2. star. pesem, napisana za god: prebrati godovnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
godovnjákinja -e ž (á) ženska oblika od godovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
godrnjávka -e ž (ȃ) ženska, ki (rada) godrnja: čemerna, stara godrnjavka;
sitna godrnjavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gojênka -e ž (é) ženska oblika od gojenec: gojenka glasbene šole / samostanska gojenka / guvernanta s svojima gojenkama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gojílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska oblika od gojilec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
goljufíca -e ž (í) ženska, ki goljufa: imeli so jo za goljufico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
goljufívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) goljufa: niso se marale družiti z njo, ker je bila goljufivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
golobíca -e ž (í) - 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov
// ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? - 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica
♦ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
golobíčica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: drobna golobičica // ekspr. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to golobičico / kot nagovor golobičica moja, dobro spi!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
golobíčka -e ž (ī) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: lepa bela golobička // ekspr. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o tisti golobički / kot nagovor nič se ne boj, golobička moja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
golorók in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ȍ ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska;
hoditi golorok;
golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
golôten -tna -o prid. (ó) zastar. gol: golotne veje / napol golotna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
golovrát in golovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gólšast -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšasta ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gólšavka -e [u̯š] ž (ọ́) ekspr. ženska, ki ima golšo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gonjáčka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki goni, vodi živino: gonjačka je švrknila z bičem po konjih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
goréčnica -e ž (ẹ̑) - 1. nav. ekspr. ženska, ki je zelo prizadevna, navdušena za kaj: verska gorečnica
- 2. nar. zahodno lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: okna so polna gorečnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gorjánka -e ž (ā) ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: noša gorjank / slabš. v mesto je pripeljal robato gorjanko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gós -í ž (ọ̑) - 1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis - 2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gospá -é ž, daj., mest. ed. gospé, tož., or. ed. gospó; im., tož. mn. gospé, rod. mn. gospá, daj. mn. gospém, mest. mn. gospéh, or. mn. gospémi; im., tož. dv. gospé, daj., or. dv. gospéma (á ẹ́) - 1. spoštljivo naslov za odraslo žensko: prijazna gospa ji je pomagala; vse gospe so bile v dolgih oblekah / kot nagovor: dober dan, gospa; želite, gospa? gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: gospa Helena; gospa doktor(ica), profesor(ica)
♦ rel. nebeška Gospa Kristusova mati
// naslov za poročeno žensko: pogovarjal se je s sosedovo gospo - 2. v meščanskem okolju žena, soproga: lepe pozdrave vaši gospe; darilo za gospo
// redko delodajalka, gospodinja: naša gospa je zelo natančna - 3. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje; dama: bila je prava, resnična gospa
// ženska, ki udobno živi in ji ni treba (fizično) delati: njegova žena je lahko gospa; vsaka bi bila rada gospa - 4. v razredni družbi poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja: stori, kar ti ukazuje gospa; grajska gospa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gospodaríca -e ž (í) ženska oblika od gospodar: postala je gospodarica kmetije / stroga gospodarica / bila je popolna gospodarica položaja / pri tej gospodarici ji ni najboljše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gospodínja -e ž (í) - 1. ženska, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela: biti, iti za gospodinjo; kmetija ne bo mogla dolgo ostati brez gospodinje / je dobra gospodinja dobro gospodinji
- 2. gospodarjeva žena: prišla sta oba: gospodar in gospodinja / dobro se je poročila, na lepem posestvu je gospodinja / hišna gospodinja
- 3. ženska, ki daje stanovanje in oskrbo: fantje so se gospodinje zelo bali / študentovska gospodinja
- 4. raba peša delodajalka: veliko je morala potrpeti pri tej gospodinji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gospodínjski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na gospodinjstvo: ukvarja se z gospodinjskimi deli; električni gospodinjski aparati, stroji; gospodinjske potrebščine / gospodinjski servis servis, ki oskrbuje gospodinjstva z občasno pomočjo pri gospodinjskih delih; gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih
♦ šol. gospodinjski pouk učni predmet, pri katerem se poučuje opravljanje domačih, hišnih del - 2. ki zna dobro gospodinjiti: je zelo skrbna in gospodinjska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gospodoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od gospodovalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gostáčka -e ž (ȃ) v kmečkem okolju, nekdaj ženska, ki stanuje v tuji, najeti hiši: stara, revna gostačka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gostíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od gostitelj: gostiteljica je prinesla še slaščice / publ. država gostiteljica država, ki skliče, pripravi kako konferenco, kongres
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gôstja -e ž (ó) - 1. ženska oblika od gost: danes imamo gostjo v hiši; prijetna gostja / visoko gostjo je predsednik zadržal na kosilu / gospa je znana gostja kavarn / nastopila bo gostja iz Italije; gostje so vodile s štiri proti ena
- 2. redko gostačka: še zdaj se spominja stare gostje iz njihove bajte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
govoríti -ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ī í) - 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom; govoriti skozi nos; govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho; govori s težavo; na simpoziju je prvič govoril v angleščini; govori kot dež hitro, veliko; govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč
// biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral - 2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel; govoriti resnico; dobro veš, da tega jaz nisem govoril; ekspr. govôri, kdo te je poslal povej; govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege; govoriti iz izkušnje; govoril je o svojih doživetjih; govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih; govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo; bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti; naravnost govoriti; danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo
// z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače - 3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov; dobro, slabo govori slovenščino; govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; knjižno, pravilno govoriti
- 4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi; na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki; govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval
- 5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari; (ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja; brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek
- 6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh; govorila sva po telefonu; tiho sta govorila med seboj; rad bi govoril s teboj; z njim se ne da govoriti; govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali
// ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako
// kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? - 7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita; ali že govoriš z njim
- 8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov; vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen; številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil
● fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove
govorèč -éča -e: jezno govoreč je pogrnila mizo; nemško govoreča ženska; ušla je govoreča papiga; sam.: obrnil je svoj pogled v govorečega
govorjèn -êna -o: govorjena beseda ima večjo moč kakor napisana / v brezosebno-prislovni rabi odkrito govorjeno, fant je pošten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
govórka -e ž, člov. (ọ̑) 1. ženska, ki govori, pripoveduje; govornicaSSKJ: rojena govorka jezika; Grška birokratka kot govorka malega jezika razume težave bruseljskega babilona, zato na sestanek ni prišla klepetat, ampak spraševat in svarit pred težavami 2. ženska, ki zna spretno govoriti, pripovedovati; govornicaSSKJ: Kadar je gostja pogovornih oddaj, ji rada prisluhnem, saj je dobra govorka 3. ženska, ki neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornicaSSKJ: Slavnostna govorka bo predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije E (↑)govôrec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
govórnica -e ž (ọ̑) - 1. ženska oblika od govornik: bila je govornica na vseh zborovanjih; politična govornica
- 2. zastar. govorniški oder: stopiti na govornico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grabežljív -a -o prid. (ī í) ki si pohlepno prisvaja dobrine: je zelo grabežljiv;
grabežljiva ženska / grabežljive roke so segle po plenu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grabljíca -e ž (í) ženska, ki grabi, spravlja seno: grabljice hitijo, ker se bojijo dežja;
kosci in grabljice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gradíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od graditelj: graditelji in graditeljice stavbe / čebele so neutrudne graditeljice satja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gráfičarka -e ž (á) ženska oblika od grafik ali grafičar: kritika jo uvršča med najpomembnejše sodobne slikarke in grafičarke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gŕbavka -e ž (ŕ) ženska, ki ima grbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grdúnka -e ž (ȗ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: nikar se ne druži s to grdunko / kot nagovor čisto si nas pozabila, grdunka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grehôten -tna -o (ó) pridevnik od grehota: grehotna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gréšnica -e ž (ẹ́) ženska oblika od grešnik: je velika grešnica / knjiž., ekspr. po ulici so postopale lepe grešnice vlačuge, prostitutke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grivàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (dolgo, gosto) grivo: grivat lev;
grivata kobila / ženska je tresla grivato glavo in kričala / pena grivatih valov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grížavka -e ž (ȋ) - 1. čebela, ki ima grižo: pročelja panjev so grižavke močno onesnažile
- 2. redko ženska, ki ima grižo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grobárka -e ž (á) ženska oblika od grobar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gromóvnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
guvernêrka -e ž (ȇ) - 1. ženska oblika od guverner: kandidira za guvernerko
- 2. star. guvernerjeva žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hajdúkinja -e ž (ū) ženska oblika od hajduk: junaške hajdukinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
háljina -e ž (ā) zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
harfístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
harmónikarica -e ž (ọ́) ženska, ki igra (na) harmoniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hárpija in harpíja -e ž (á; ȋ) - 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam
- 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino
♦ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hazenášica -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hčérka -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka;
rodila se jima je hčerka;
mati je zelo navezana na svojo hčerko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži;
sprejela nas je domača hči;
ima dve majhni, odrasli hčeri;
najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hémbran -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezičnahémbrano prisl.: hembrano malo je tega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hémpa -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno, slabš. neumna, nespametna ženska: ne poslušaj je, saj vidiš, da je hempa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
heroína -e ž (ȋ) - 1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame
- 2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
herójinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od heroj: uporniška herojinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hetêra -e ž (ȇ) pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hibrídka -e ž (ȋ) ženska oblika od hibrid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
higiéničarka -e ž (ẹ́) ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hihitàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hinávka -e ž (ȃ) hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
histêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh;
dobiti histeričen napad;
histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjemhistêrično prisl.: histerično se jokati, smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
histeríja -e ž (ȋ) - 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije
- 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija
● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
híšna -e ž (ȋ) nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici // star. gospodinjska pomočnica, sobarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
híšnica -e ž (ȋ) ženska, ki opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: razpis za delovno mesto hišnice // hišnikova žena: hišnik in hišnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hitlerjánka -e ž (ȃ) ženska oblika od hitlerjanec: bila je zagrizena hitlerjanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hláčmanka -e ž (ȃ) šalj. ženska oblika od hlačman: poglej jo hlačmanko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hláden stil. hladán hládna -o tudi -ó prid., hladnéjši (á ȃ á) - 1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke
// ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo
// ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen
// postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi - 2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen
- 3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom
// ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča
// hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen
● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev
♦ fiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; friz. hladna trajna ondulacija, ki se napravi s kemičnimi sredstvi; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico
hládno tudi hladnó prisl.: hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je
hládni -a -o sam.: rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
homeopátinja -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki zdravi s homeopatijo: Midva sva se odločila, da preden poizkusiva uradno medicino in tablete, greva k homeopatinji E (↑)homeopát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hospitántka -e ž (ā) ženska oblika od hospitant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hotljív -a -o prid. (ī í) knjiž. pohoten: hotljiv človek;
hotljiva ženska / hotljiv pogledhotljívo prisl.: hotljivo gledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hotljívka -e ž (ȋ) knjiž. pohotna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hotníca -e ž (í) knjiž. vlačuga, prostitutka: hoditi k hotnicam;
popivati s hotnicami // redko pohotna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hranílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska, ki koga hrani, preživlja: mnoge matere so hranilke družin / rastline so pogosto hranilke živali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hraníteljica1 -e ž (ȋ) ženska oblika od hranitelj1: banka je hraniteljica vrednostnih papirjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hraníteljica2 -e ž (ȋ) ženska, ki koga hrani, preživlja: hraniteljica družine / vznes. zemlja je naša hraniteljica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hránjenka -e ž (á) ženska oblika od hranjenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hríbovka -e ž (ī) ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hromôten -tna -o prid. (ó) nekoliko hrom: star je že in hromoten;
hromotna ženska // nar. slaboten, bolehen: zadnje čase je nekam hromoten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hudíček -čka m (ī) manjšalnica od hudič: hudiči in hudički;
ima črne oči kakor hudiček // ekspr. poreden, neugnan otrok: sosedov hudiček mu spet nagaja // ekspr., navadno s prilastkom mlada, živahna ženska: bila je zelo nagajiv hudiček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hudičéla -e ž (ẹ̑) - 1. slabš. zlobna, hudobna ženska: si jo videl, hudičelo
- 2. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč: Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih (I. Tavčar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2388 zadetkov.