Tiskanje

bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cvrst [cvȓst] pridevnik

svež, mlad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čádav, adj. rußfarben, Jan.; č. lešnik = zagorel l., von der Sonne verbrannt, Notr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čadobljúvən, -vna, adj. č. ognjenik, ein Luftvulcan, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen (z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. (Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȃpkati, -am, vb. impf. = čapljati: č. in iti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

častȋt, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

častȋtəv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

častȋtljiv, adj. ehrwürdig; č. starček.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne (zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čebúlica, f. dem. 1) čebula; — morska č., die Meerzwiebel (scilla bifolia), C.; — 2) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čèh 2., m. svinjski č., eine Distelart, C.; — prim. 1. čehati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čéhniti, čę̑hnem, vb. pf. 1) reißen, Met.; — 2) einen Schlag versetzen: č. koga, Mur.; prim. česniti; — 3) mucksen, Mur., Cig., Jan., Met.; ne boš smel čehniti, Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čéliti,* -im, vb. impf. winkelrecht abplatten, z. B. einen Baumstamm, Z., C.; č. snop, den Schaub an der untern Seite glatt abschneiden, Ptuj-C.; — palico č., an den Enden abplatten, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čeljȗstnica, f. das Kieferbein, dolnja, gornja č., Cig. (T.), Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čeljȗstnik, m. 1) der Nagel an der Wagenschere, M.; — 2) velikanski č., der Kieferwurm (eunice gigantea), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čeljústniti, -ȗstnem, vb. pf. 1) etwas Unschickliches, Albernes aussprechen, M.; — 2) č. koga, jemandem eine Maulschelle geben, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čę̑nča,** f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; — prim. it. ciancia, Tand, Geschwätz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čę̑rfa, f. ein Milchgefäß mit einer Ausgussmündung, Z., Gor.; č. je globokejša od latvice, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.-LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

česráti, -ȃm, vb. impf. hecheln, krämpeln, kämmen: volno č., Habd.-Mik., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.-Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; (Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

češúlja, f. 1) abgerissener Zweig mit Blättern, Krn-Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej trgati, Polj.; — ein abgerissenes Stück einer Traube, ein kleines Träubchen, BlKr., jvzhŠt.; — ein abgerissenes Büschel: č. črešenj; ajdova č., das Buchweizenbüschel; — die Doldentraube, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Dingel (limodorum), Erj. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

češȗljək, -ljka, m. 1) das Büschel, Z.; č. črešenj, Dol.; — 2) der Traubenholunder (sambucus racemosa), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čətvę̑rčič, m. 1) = četverček, C.; — 2) na č. (čveterčič) stati, auf allen vieren stehen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče-Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

četverína, f. das Vierfache, Cig.; — das Viergespann, Met.; č. (čveterina) volov, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.-C.; — prim. češ. čihati, lauern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȋmžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.-C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čímžiti, čȋmžim, vb. impf. 1) = čimžati, Z.; — 2) č. se = kremžiti se, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

činȋtelj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.-Let.; — 2) der Factor (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

číniti, čȋnim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.-kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čístčev, adj. Zinn-: č. pepel, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čistȋłnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čístiti, čȋstim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čívkniti (dodatek k slovarju), čȋvknem, vb. pf. 1) einen Pieplaut hören lassen; — 2) č. (= udariti) koga z bičem, KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied (math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied (math.), Cig. (T.); — die Partikel (gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čǫ́hati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc-Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čołnȋčək, -čka, m. dem. čolnič; 1) das Kähnchen; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) = čolnič 3), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čopìč, -íča, m. 1) das Büschelchen, Jan.; — der Pinsel, Cig., Jan., C., Nov., nk.; — 2) morski č., neki črv, der Meerpinsel (sabella), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čopljȃnje, n. das Plätschern: č. po vodi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid-Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.-C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.-M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.-C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.-Raič (Nkol.); v pesmih se č., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črę̑mha, f. = čremsa, Jarn.; — divja č. = kostenika, dremoles, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črę̑msa, f. die Aal- oder Traubenkirsche (prunus padus), C.; — pasja č. = krhlíka, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹpák, m. = lonec (zaničlj.): strupljen č., Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.-Lašče-Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ̑vljarski, adj. Schuhmacher-, Schuster-; č. mojster; nav. črevljárski.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Darm; debelo č., der Dickdarm, slepo č., der Blinddarm, tenko č., der Dünndarm, tešče č. (lačno č., Cig. [T.]), der Leerdarm, vito č., der Krummdarm, Erj. (Som.); pl. črẹ́va, die Gedärme; — 2) der Unterleib, der Bauch, Jan., ogr.-C.; črevo me boli, ich habe Leibweh, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹznẹ̑močnost, f. das Uebermaß, C.; — č. v jedi in pijači, Fraß und Völlerei, C.; (čreznemčnost, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črlję̑nka, f. schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., C.; hostna č., die Zaunrübe (bryonia dioica), Cig., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.-Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȓn, -ȋ, f. die Schwärze, Jan.; angleška č., das Englisch-Schwarz, DZ.; — der Mohr (chem.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črnȋłəc, -łca, m. 1) der Maisbrand, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Wachtelweizen (melampyrum arvense), Cig., Klenik na Pivki-Erj. (Torb.); — drobni č., der Augentrost (euphrasia odontites), Josch; — 3) die Baumräude (črnivec), Cig.; — 4) = črnec 4), die Schwärze des Mostes: črnilec gre na mošt, kadar odkisa, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črnílọ, n. 1) die Schwärze (pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)-Kres; — 5) = muža, čreta, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čŕniti, -im, vb. impf. 1) schwärzen; hrastovina črni vodo, Eichenholz lohet das Wasser, Cig.; — č. se, = črneti, Glas.; — 2) č. koga, jemanden von der nachtheiligen Seite darstellen, anschwärzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črnobína, f. die Knotenwurz (scrophularia nodosa), Cig., Tuš. (Št. l. č.); — prim. črna bil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȓšje, n. coll. die Zapfen vom Nadelholz: smrekovo č., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie (phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čŕtanje, n. 1) das Ritzen: č. smrek, da bi se smola iz njih cedila, der Harzriss, Cig.; — 2) das Zeichnen: č. po modelu, das Modellzeichnen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čŕtati, čȓtam, vb. impf. 1) roden, Tolm.-Erj. (Torb.); — selišče č., den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 2) aufreißen: smreke č. (skorjo narezavati, da se iz nje smola cedi), Cig.; drevesa č., mit dem Waldhammer bezeichnen, anplätzen, Cig.; — 3) ritzen, gravieren, Cig.; — 4) zeichnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) stricheln, Jan.; — ausstreichen, durchstreichen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čŕtiti 1., čȓtim, vb. impf. 1) roden, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) ritzen: drevo z nožem č., GBrda; reißen, lachen: drevo č., Cig.; — prim. črtati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȓtnik 1., m. der Reißstift, Cig.; svinčeni č., das Reißblei, Cig.; rdeči č., der Rothstift, DZ.; risarski č., der Zeichenstift, Cig., DZ.; — der Griffel, Jan., Šol., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȓtnik 2., m. der Hasser: č. istine, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȓv, m. 1) der Wurm; črve pasti = mrtev biti; podzemeljski č., der Regenwurm (lumbricus agricola) Erj. (Ž.); — in der Erde, im Holz, im Fleisch, im Obst u. s. w. sich vorfindende Insectenlarve; — zakožni č., der Hautwurm, der Mitesser, Cig., Jan.; — 2) č. (na prstu), das Fingergeschwür, der Fingerwurm; — prim. črm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȓvəc, -vca, m. dem. črv; škrlatni č., die Scharlach-Schildlaus, die Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črvívost, f. die Wurmstichigkeit, der Wurmfraß; — die Wurmkrankheit bei Pferden, der Wurm, Cig., DZ.; podkožna č. pri konjih je zelo otrovna, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čúda, f. = čudo: č. me je, es befremdet mich, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čúditi se, čȗdim se, vb. impf. sich wundern, staunen; über jemanden, über etwas, č. se komu, čemu, (tudi: nad kom, nad čim).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čudodẹ́łnost, f. die Wunderthätigkeit, Cig.; praprotna č., Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čúhati 2., -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čúti,* čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.-Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.-C.; grajski č., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.-Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čuvstvovȃnje, n. das Fühlen, Cig. (T.); č. in mišljenje, das Fühlen und Denken, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čúžiti, -im, vb. impf. koruzo č., = slačiti, to je, slamo odtrgovati, Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dołgovę́zən, -zna, adj. d. človek = č. dolgih nog, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hlǫ́dčək, -č(ə)ka, m. dem. hlodec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klaš, m. der Andorn (marrubium), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kompor, m. die Braunwurz (scrophularia), Medv. (Rok.), Tuš. (Št. l. č.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.-Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

noseč -a prid. noseč: Ena ledig perſona je noshezha im. ed. ž, ali pak ima pankerta ǀ katera takrat je bila noſsezha im. ed. ž ǀ gdu je leta noſezha im. ed. ž shena ǀ ſe je bil reſerdel zhes to Vduvo Tamar, Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà im. ed. ž ǀ sa valde dirjete, inu druge nespodobne rezhy eni noſſezhi daj. ed. ž sheni dopernashate ǀ kadar bi ſe permirilu, de edn bi udaril eno noſezho tož. ed. ž sheno ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo tož. ed. ž s'nogò ſunil ǀ glihi vishi shene noſezhe im. mn. ž, inu dojezhe, letem nej sapovedanu ſe poſtit Zapisi, ki kažejo na nošeča, so nastali po asimilaciji s – č > š – č.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pepelúga, f. eine Art Gartenblume, Tuš. (Št. l. č.)-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plǫ̑skva, f. = ploskev, die Fläche, Žnid.; listna p., die Blattfläche, Tuš. (Št. l. č.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skȗtnik 2., m. 1) der Quarkkorb, Cig.; — 2) = nedozorel leščnik brez jedra, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) der gemeine Afterquendel (peplis portula), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

starovíčən, -čna, adj. = starikav, Mur., Cig., vzhŠt.; Č. je srednje postave in bolj starovičen mož, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vratìč, -íča, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.-Cig., Mur., Jan., Josch, Tuš. (Št. l. č.); — tudi: vrȃtič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

žȋbrica, f. der Teufelsdreck (ferulago assa foetida), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.