izdajálec -lca [u̯c] m (ȃ) - 1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalca; ta človek je izdajalec in denunciant / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec
- 2. nav. ekspr. kdor do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalec prijateljstva / izdajalec domovine, naroda
- 3. zastar. izdajatelj: izdajalec časnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čásnik -a m (ȃ) raba peša dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti; časopis: kupiti, zganiti časnik;
slavili so ga po vseh časnikih;
uredništvo časnika / brati časnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.