Tiskanje

čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

godi, adv. 1) genehm, lieb: to mu je godi, dečle so mu preveč godi, Kor.-Jarn. (Rok.); če vam je godí = če vam je po godu, prav, pri Koboridu-Erj. (Torb.); — 2) = koli, C.; — prim. stsl. godê.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich (iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

samọ̑, adv. allein, nur, lediglich, ausschließlich; samo zato, nur deshalb; ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; samo eden, nur ein einziger; — samo pojdi! habe keine Bedenken und geh! — samo če, wenn nur; samo če hoče; — samo da, nur (das ist zu bedenken, zu wünschen etc.), dass —; dobro se mi tukaj godi, samo da delati moram pridno; pojdemo vsi, samo da ne bi dež šel; — samo da, wenn nur; samo da ga vidim, že mi je laže pri srcu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

còk 2., cóka, m. der Sudelfleck, Jan., C., M.; če brazdač jé, dela coke, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče-Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.-Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.-C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.-C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.-C., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.-LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.-C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. (astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ljubȋ, adv. = ljubo: če vam je ljubi = če vam je prav, Mlinsko pri Koboridu (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.-Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.-C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.-C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.-Mik.; — aber, jedoch, ogr.-C.; — 3) nego če, außer wenn, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

opŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) moderig, schimmelig werden, Cig., C., Mik.; hruške, bob, grah in drugo tako rado oprhne, če se dovolj ne posuši, tako tudi pšenica, če ni na suhem spravljena, Notr., Polj.; — 2) einen Ausschlag bekommen, Gor.; — 3) trta oprhne, die Rebenblüten fallen ab, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

plǫ̑ska 1., f. 1) = ploskalica, die Patsche, C.; — 2) = debel človek, C.; — 3) neka hruška (če z drevesa pade, rada se razplosne), Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — eine Art Frühbirne, die Platzbirne, vzhŠt.-C.; die Jacobibirne, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

podgórẹł, -ẹ́la, adj. 1) von der Sonne gebräunt, prim. podgoret; — 2) če je nebo zvečer močno rdeče, pravijo: nebo je podgorelo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

posę̑bən, -bna, adj. besonder(er); posebne sobe; p. otrok, ein Seitenkind, Z.; imam čas za posebno (zu eigenem Gebrauch), Svet. (Rok.); von besonderer Beschaffenheit, nicht gewöhnlich; če ne bo kaj posebnega, ne bom prišel; to so posebne hruške; neko posebno vino; ta reč se reže s posebnimi noži; — posebno, besonders, insbesondere, vornehmlich; in besonderem Grade; deček je priden, posebno, kadar spi; prišel sem posebno zarad tebe; — posebno lep; — sonderbar, eigenthümlich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

potajíti, -ím, vb. pf. 1) verstellen, verleugnen, C.; obraz p., C.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen; potaji se n. pr. hrošč, če se dela mrtvega, ako se ga dotakneš, ali človek, ki ga kličeš, pa se ne oglasi, dasi te sliši, ali človek, ki je kaj hudega storil, pa se dela, kakor bi ne bil storil; — 2) verheimlichen, verbergen, p. se, sich verbergen, Cig.; p. se komu, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prerẹ́kati, -rẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad prereči; Einwendungen gegen etwas machen, widersprechen: p. čemu, Cig. (T.), nk., Gor.; p. izvirnosti, die Originalität bestreiten, LjZv.; — missgünstige Bemerkungen machen: kruh komu p., t. j. zavistno godrnjati, če ga jẹ́, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pripísati, -šem, vb. pf. schriftlich beisetzen, dazuschreiben; — zueignen, dedicieren, Cig., Jan.; — zemlji pripisan, leibeigen, Cig.; fari p., einpfarren, Cig.; — auf jemandes Rechnung schreiben: verschreiben, Cig. (T.); davke občini p., Levst. (Pril.); — die Schuld beimessen, zuschreiben; sam sebi pripiši, če se bo slabo izteklo; — anrechnen, imputieren: v greh p. komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — schriftlich zugewähren, Cig.; kar mož ženi pripiše, die Gegenaussteuer, Cig.; — p. komu leta, jemanden für großjährig erklären, Ip.-Erj. (Torb.), Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rȃvnič, adv. 1) gerades Weges, geradeaus, ogr.-Mik.; — 2) gerade, just, ogr.-C.; — če ravnič, abschon, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

smagljìv, -íva, adj. gierig, voll Verlangen: otroci so smagljivi (sməgljivi), če zavistno in poželjivo gledajo druge, ki kaj boljšega jedo, Ig (Dol.), Notr.; — unverschämt, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.-Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

šę́mast, adj. 1) maskenähnlich; — fratzenhaft, Jan.; — 2) dumm, närrisch; š. človek; š. izprevod, Navr. (Let.); — š. konj (če se rad plaši), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

škrȃtəc, -tca, m. dem. škrat; 1) = škrat; — 2) der Windwirbel, C., Ptujsko polje-Kres; — 3) der Haarwirbel, verfilztes Haar, C.; — (š. jezdi prašiča, če mu strče ščetine po hrbtu, C.); — 4) pisani š., die gezierte Schildwanze (cimex oleraceus), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tədàj, adv. 1) damals; tedaj je bilo drugač; — 2) dann, in diesem Falle; če si nedolžen, tedaj se oglasi; — daher, folglich, also.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — (pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč (n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vrȋsk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, (t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zíti se, zídem se, vb. pf. = zniti se, zusammentreffen: če se kaj zídemo, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

às, interj. o weh! (izraža bolesten občutek na telesu, n. pr. če se kdo opeče, udari itd.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bəzáti 1., -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bincljìv, -íva, adj. bincljiva živina, (če rada binca, brca), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan-Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brkljastíca, f. "svinja, če ima brklje", C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.-Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.-Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.-Mik., ogr.-C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čeprẹ̑m, conj. = če prem, akoprem, dasi, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.-Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dȋr, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče-Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. impf. d. koga, jemanden erfreuen, ihm Vergnügen verschaffen, ogr.-C.; amüsieren, Cig. (T.); — d. se, sich unterhalten, guter Dinge sein, Bas.; najlepše sta se dobrovoljila, če sta bila sama, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

doíti, (dǫ́jti), doídem, (dǫ́jdem), došə̀ł, (dóšəł), vb. pf. 1) bis zu einem Ziele gelangen: doiti kolov, = priti do kolov, Vrt.; — einlangen, Cig.; dokler listi ne doido, bis zum Eingang der Briefe, kadar povzetki doido, wenn die Nachnahmen eingegangen sind, DZ.; — 2) einholen, ne moremo ga več doiti; došel sem te; — erreichen, treffen, C.; kar me doide, was mir zufällt, Cig., C.; — widerfahren, Meg.; njim pusti vse dojti, Trub.; — 3) genügen, ausreichen: došlo mi je, es hat mir genügt, ogr.-C.; dojde, če se zveličam, ogr.-Let.; ne dojde mi, es langt nicht, Cig., vzhŠt., C.; — 4) zuende gehen: dnevi so došli, C.; — völlig abnehmen, mož je ves došel, Cig.; — zugrunde gehen: vsa živina je došla, alles Vieh ist abgestanden, Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel, (-šla, -šli, -šle), willkommen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dovóliti, -vǫ́lim, vb. pf. bewilligen, erlauben; dovolite, da vas vprašam, erlauben Sie die Frage; če dovolite, wenn Sie es erlauben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dromlják, m. če meljemo na dromljak, dobimo slabšo moko, ker ni čista od otrobov, Tolm.-Štrek. (Let.); nam. drobnjak?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.-C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

golokràk, -kráka, adj. mit entblößten Unterschenkeln: kam če reva golokraka in bosa? BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gomizljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kribbeln, wimmeln, Cig., Jan.; mravljinci gomizljajo, Dict.; — po udih mi gomizlja, Z.; — 2) moussieren, M.; vino gomizlja po kozarcih, Nov.; Blasen bilden: če deneš na stolčeno kredo nekoliko jesiha, bo jelo to brž peniti se in gomizljati, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.-Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.-Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.-C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.-Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.-M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.-M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hítati, hȋtam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.-Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hlȃp 3., m. na hlap, schlotterig: bolj drži, če je na tesno zvezano, ko pa na hlap, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hlẹ̀b, hlẹ́ba, m. 1) der Laib; hleb kruha, ein Laib Brot; — cuker v hlebih, der Zucker in Hüten, der Hutzucker, Cig., DZ.; — 2) Brot, bes. Weißbrot, C., jvzhŠt.; hleb dela obraz lep, Ravn.; kdor je h kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, Npreg.-Jan. (Slovn.); če bi bil hleb, zobje se dobe, Npreg.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hóditi, hǫ́dim, vb. impf. gehen, zu gehen pflegen, wandeln; po svetu h., in der Welt herumwandern; denarji hodijo med ljudstvom, d. Geld ist im Umlauf, DZ.; kuga hodi po deželi, die Pest regiert im Lande, Cig.; h. s kom, mit jemandem Umgang pflegen; po svojih potih h., seine Wege gehen; po svojih opravkih h., seinen Geschäften nachgehen; za vinom, za slivami h., Wein, Zwetschken einkaufen, C.; za kom h., jemandem nachsteigen; temotne poti h., dunkle Pfade wandeln, Cig.; njegove poti hodi, Ravn.-Mik.; po koga h., jemanden abzuholen pflegen; daleč po vodo h., weither Wasser zu holen pflegen; v cerkev, v šolo h., die Kirche, die Schule besuchen; na božjo pot h., wallfahrten; težko h., übel zu Fuße sein; ob palici h., an einem Stocke gehen; bos h., barfuß zu gehen pflegen; ne hodi k meni, komm mir nicht in die Nähe; ni ti treba k meni hoditi, du brauchst dich nicht zu mir zu bemühen; ne hodi več danes domu; geh heute nicht mehr nachhause! — po koncu h., einen aufrechten Gang haben; — umher gehen: grdo je, če tak raztrgan in cunjast hodim, Ravn. (Abc.); klavrni hodimo, Ravn.; hodi! trolle dich weiter! marsch! — on na to hodi, da —, er geht darauf aus, —, ogr.-C.; v škodo h. komu, jemanden beeinträchtigen, Cig.; ta reč mi po glavi hodi, das macht mir Sorgen, wurmt mich, Cig.; — ergehen: kako je pak hodilo Kristusu, wie ist es Christo ergangen? Krelj; slabo jim je hodilo, Jurč.; — lahko, težko mi hodi, es kommt mir leicht, schwer an, vzhŠt.-C.; to drago hodi, das kommt theuer zu stehen, C.; v prid, na korist, na dobro, na hvalo h., frommen, zugute kommen, Cig.; ljudem je prav hodilo, da ..., Ravn.: vse bo prav hodilo, alles wird gut ausfallen, Jurč.; to mi na poštenje hodi, das gereicht mir zur Ehre, ogr.-C.; na malo (na pičlo) h., abnehmen, ausgehen: denarji mi hodijo na malo, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. verderben: seme se izboga (zboga), če ga kmet dolgo ne premeri; izboga (zboga) se vsaka reč, tudi dušne moči, Mik. (Et.); — prim. bogati 1). (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izgọ̑vor, m. 1) = izgovarjanje 1), die Aussprache, Jan.; — 2) die Ausrede, die Entschuldigung; izgovore delati, Ausreden vorbringen, Svet. (Rok.); prazni izgovori, leere Ausflüchte; z izgovorom, unter dem Vorwande, Cig.; izgovor je dober, če je iz trte zvit, Npreg.; — 3) der Vorbehalt, Cig.; das Ausgedinge, der Auszug, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.-Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.-Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali (nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izposlánəc, -nca, m. der Aussendling, Cig.; če je narod rajši poslušal vaše odposlance, nisem kriv jaz, Jurč. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče-Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

jedràt, -áta, adj. großkernig, kernig, Cig., C.; če žlahtnejši je sad, menj jedrate so njegove peške, Pirc; — pren. jedrat odgovor, bündige Antwort, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.-C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kakọ̑,* adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kdáj, adv. I. interr. wann? od kdaj (odkdaj)? seit wann? do kdaj? bis zu welcher Zeit? do kdaj si mu denar posodil? — II. indef. kdàj, jemals, irgendwann; nimam kdaj, ich habe (nie eine) keine Zeit (etwas zu thun); če sem ti kdaj kaj dobrega storil, wenn ich dir je eine Wohlthat erwiesen habe; — zuweilen: vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli, LjZv.; kdaj in (pa) kdaj, zuweilen; — III. rel. = kadar, jvzhŠt.; — pogl. kedaj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče-Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

klȋč, m. das Rufen, C.; — die Versteigerung: na klič staviti, öffentlich versteigern, C., Ist.-Nov.; če bodeš tako gospodaril, prideš hitro na klič, (= propade ti, kar imaš), Vrsno-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kǫ́bniti, kǫ̑bnem, vb. pf. hereinbrechen: sodni dan če na nje kobniti, Krelj-Mik.; zdajci kobne strašna nevihta, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kọ̑ličkaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, ein wenig; da mi je le količkaj dal; če me imaš le količkaj rad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

krẹsník, m. 1) der Monat Juni, Mur., Cig., Jan., Npes.-M.; če vinska trta ne cvete kresnika, ostane le lesnika, C.; — 2) bajeslovno bitje, podobno vedomcu, Vrsno pod Krnom-Erj. (Torb.); kresniki se tepejo, sekajo, es wetterleuchtet, C.; (krsniki, Kres II. 578.); — 3) = kresnica 1), C.; — 4) die Gichtrose (paeonia), C., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kr̀st, kŕsta (kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe (z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.-Erj. (Torb.); — nam. vlat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lì 2., adv. = le, C., ogr.-Mik., Notr.; li udri ga, Notr.-Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lȋcema, adv. in gleicher Fläche: licema je glava žreblju, če je tako globoko zabit, da ne moli iz ploskve, eingelassen, Cig.; in gleicher Fronte, Rib.-M.; — prim. zlicema.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

magȃri, adv. meinethalben: m. če, selbst wenn; tudi: magar; — prim. it. magari; hs. makar iz tur. mégér, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.-Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.-C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk-Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče-Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mə̀lək, -lka, m. neka drobna živalca, morebiti: pajek; če kdo vpraša, kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo: dam ti jajce od melka, Dornberg-Erj. (Torb.); — prim. malek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

miríti 1., -ím, vb. impf. beruhigen, beschwichtigen, Frieden machen; če se kje kregajo, tepejo, pojdi jih mirit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozȋ Bog! mozȋ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

molȋtvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.-Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.-Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mǫ́t 2., f. der Wille, die Laune, die Lust, die Neigung, C., Št.; poj, če imaš mot, C.; vesele, dobre, žalostne moti, C.; — iz nem. Muth.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

mǫ́titi,* -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., *Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

načę̑lje, načę̑łnica, načę̑łnik, načę̑łništvọ (dodatek k slovarju), (nam. -čȇ-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

naslòn, -slóna, m. 1) das Anlehnen, Cig., M.; — 2) die Lehne, Cig., Dalm.; stebri so bili srebrni, naslon zlat, Jsvkr.; stolček je dober, če prav nima naslona, Levst. (Zb. sp.); — die Brückenlehne, Cig.; náslon, ogr.-Valj. (Rad); — 3) = slon, der Elephant, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

naškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. einen Schaden zufügen: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi, BlKr.-M.; pos. durch Zauberei schaden: človek je bil v vednem strahu, da ne bi zle čarovnice naškodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, Navr. (Let.); tako nobeden človek nima moči naškoditi detetu, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

navŕniti, -nem, vb. pf. 1) leiten: n. potok, Nov.; vodo n. v mlečni hram, Erj. (Izb. sp.); — n. na dobro, C.; — 2) das Vieh beim Weiden zurücktreiben: pastir kravo navrne, če se do njive pripase, Polj.; — 3) = vrniti, vergelten, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.-Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.-C.; — (adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

neslovèč, -ę́ča, adj. unberühmt; — unrühmlich, unlöblich: nesloveče je v krčmi služiti, SKr.; nesloveče je možu, če govore: on je bil uže zaprt, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

obȋłnost, f. die Reichlichkeit, die Fülle, der Ueberfluss, die Reichhaltigkeit; iz obilnosti srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, Mur., Cig., Jap.-Valj. (Rad); dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne potrebe dene na stran, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

obȗnkati, -am, vb. pf. abprügeln, abbleuen, Cig.; če ga ni obunkala mati, nasekali so ga sosedje, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

oglásiti, -im, vb. pf. 1) ankündigen, melden; — o. koga, jemanden anzeigen, Svet. (Rok.); — 2) o. se, einen Laut von sich geben, sich vernehmen lassen, sich melden; slavček se je v grmovju oglasil; oglasi se, če te kličem! o. se za prisego, den Eid anmelden, Cig.; o. se za dediča, sich erberklären, Cig.; — o. se pri kom, bei jemandem einsprechen, sich anmelden; oglasi se mimogrede pri nas! — 3) = razglasiti, verkündigen, ausrufen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

omàh, -máha, m. 1) der Überschlag (z. B. des Wagezüngleins), der Gewichtsausschlag: o. vzeti, Cig.; (tudi o človeku, ki omahne), Notr.; — der Schwung, C., M., Celjska ok.; kolo dobi omah, Notr.-M.; kamen če dalje leti, večji omah dobiva, Notr., Gor.-M.; — der Ausschlag des Pendels, Cig. (T.); — na omahu biti, in der Gefahr schweben, C.; — 2) o. dobiti, die Überhand bekommen: na tej njivi je plevel omah dobil, Ip.-Erj. (Torb.); za hišo je robida omah ("omoh") imela, Vrtov. (Km. k.); — veter ima tukaj svoj omah (Strich), C.; — tudi: ómah, -máha, Notr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ošíniti, -šȋnem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.-Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — (fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

otrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) abschütteln, abbeuteln; o. hruško (drevo), o. hruške z drevesa, alle Birnen vom Baume schütteln; — ausschütteln: slamo o., Cig.; — ausschwingen; o. predivo, Cig.; — o. z glavo, den Kopf schütteln, o. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; — o. se, sich schütteln; če mu tudi kaj rečem, otrese se, kakor moker pes, (= er macht sich nichts daraus), jvzhŠt.; — o. se koga (česa), sich jemanden (etwas) vom Halfe schaffen, sich entschlagen, Cig., Jan.; — o. se komu, jemandem mit Unwillen erwidern, BlKr.-M.; — 2) wegschütteln, abschütteln: jarm o., das Joch abschütteln, Cig.; (nam. odtresti, Mik. (V. Gr. IV. 220.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci-Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.-C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine (Tolm.), Kras-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pobọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen; bessern; p. se, sich bessern; — p. si, sich etwas zugute thun, Cig.; gospodinja si, če le more, kaj poboljša, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pocíniti, -im, vb. pf. 1) verzinnen; — 2) mit Glasur überziehen, M.; — 3) mit Eis überziehen: drevje je pocinjeno, če dež po njem zmrzne, Dol.; — 4) p. se, trotzig werden, etwas trotzig verweigern, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

podúdati, -dȗdam, vb. pf. s pirihom potrkati na zobe, če je dosti trden, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.-Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pǫ́janica, f. = beluš, wilder Spargel (za krave, če se nečejo ubrejiti), C.; — kravja p. = pojalnik, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.-Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pólu, adv. halb, nk.; polu nov, Jurč.; — nav. polu- v zloženih besedah: Halb-, halb, nk.; (tu so vse dotične besede pisane s "polu-", če so tudi v izvirnikih pisane s "pol-" ali "polo-"; nav. se izgovarjajo s polu- zložene besede tako, da ima tudi polu- svoj poudarek).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pomȃnjkati, -am, vb. pf. 1) zu mangeln anfangen, Mur., Cig., Jan.; Če soldatov pomanjka, Npes.-Mik.; — 2) erliegen, C.; — 3) p. v čem, in etwas fehlen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ponorčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. ein wenig scherzen; Če malo ponorčujem se, oprosti, Str.; p. se s kom, sich mit jemandem einen Scherz erlauben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

posẹ́vati 1., -am, vb. impf. ad posejati; 1) säen, Mik.; — 2) nachsäen, C.; posevajo spomladi, če je jesensko setev zima vzela, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

poskúsiti, -kȗsim, vb. pf. einen Versuch machen, versuchen; poskusi, če se upaš! z lepo p., es in Güte versuchen; p. puško, das Gewehr probieren; p. obleko, das Kleid anprobieren, Cig.; p. kamen, behauen (im Bergbau), Cig.; — erfahren; on je že veliko poskusil na svetu; — p. se s kom, es mit jemandem aufnehmen, einen Kampf mit jemandem wagen, Cig.; — p. se za koga, sich für jemanden verwenden, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nam. poizkusiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prebȋłəc, -łca, m. ein übrig gebliebener Gegenstand: četrta žlica n. pr. je p., če se le trije za mizo usedejo, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prebráti, -bérem, vb. pf. 1) durchklauben, sichten; grah p., Cig.; pšenica je čista, kakor da bi jo bili golobje prebrali, C.; gozd p., den Wald aushauen, durchsichten, Cig.; — prebran, ausgesucht, vorzüglich, Jan., C.; prebrana večerja, C.; — 2) (etwas Besseres) auswählen; le si preberi, če si moreš, triff eine bessere Wahl, wenn du kannst, Z., jvzhŠt.; na tujem si nič ne prebereš, in der Fremde wirst du dein Los nicht bessern, Z., jvzhŠt.; — 3) p. se, die Fassung wieder gewinnen, sich fassen, sich sammeln, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) durchlesen: p. knjigo, pismo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prenevẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. zaudern, Anstand nehmen, Umstände machen, BlKr.-Cig.; = leno, nemarno delati, če se komu ne ljubi, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prepustíti, -ím, vb. pf. 1) hindurchlassen, durchgehen oder durchlaufen lassen, Cig. (T.); — rudo p., Erz durchlassen, Jan.; — železo p. (= pretopiti, frischen), Jan.; — (ein Geschwür) aufstechen oder aufbrechen, Cig., Jan.; če se bula prepusti ali prereže, bolečina neha, Škrb.-Valj. (Rad); — p. se, aufgehen, sich öffnen, Cig., Jan.; mehur se prepusti (= se predere), C.; — 2) überlassen; grad, pravico komu p., jemandem das Schloss, ein Recht abtreten; prepustite to le meni, lasset nur mich machen; otroka varuhovi volji p.; — p. se, sich überlassen, sich preisgeben; p. se viharju, valovom, sanjarijam.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

presadíti, -ím, vb. pf. 1) einen anderen Sitz einnehmen machen; otroka p. na drug stol; — 2) umpflanzen, übersetzen; drevesca na vrt, kapusne sajenice na zelnik p.; — 3) p. se, verderben: vino se presadi, če ga predolgo ne pretočiš, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

preslẹ̑dkast, adj. mit Zwischenräumen, mit Unterbrechungen, lückig (bot.), Cig. (T.), Notr.; presledkasta je detelja, če so tu in tam mesta, po katerih plevel namesto detelje raste, Dol.-Glas.; (prim. preslegast).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

preslẹ̑gast, adj. lückig: njiva je preslegasta, če ima prazna, gola mesta mej vsejanim žitom, tudi glava je preslegasta, kadar je plešasta, platno je preslegasto ali sploh tkanina, kadar se preza in se uže vidijo nitke (fadenscheinig), Senožeče-Erj. (Torb.); hišni zidovi iz robatega kamena bi bili preslegasti, Vrtov. (Vin.); — nam. presledkast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pretéči, -téčem, vb. pf. 1) durchlaufen; vso pot p.; mesto, polje p.; — pot komu p., jemandem quer in den Weg rennen: če preteče komu zajec pot, znači to nesrečo, Navr. (Let.); pretekla mu je stara baba pot, LjZv.; — durchfließen; — 2) eine bestimmte Zeit hindurch laufen: celo uro p., Cig.; — 3) vorbeifließen, verströmen; preteklo bode še mnogo vode, da se ta reč izdela; — vergehen, verstreichen (o času); kadar leto preteče; pretekel, vergangen; pretekli čas; preteklo nedeljo, am verflossenen Sonntag; (manj pravilno: pretečen); — 4) im Laufen zuvorkommen, den Vorsprung abgewinnen: p. koga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prevóditi 1., -vǫ́dim, vb. pf. geleiten: prevodil te bo črez ulice, Kast.; spazieren führen, ausführen, Jan.; hin und her führen: konja p., das Pferd nach einer Fahrt hin und her führen, (damit es sich langsam abkühle); živinče p., če se je preobjedlo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pŕhniti, pȓhnem, vb. pf. 1) wie Staub entfliegen, stieben, Cig.; — smrad mu je prhnil v nos, ein Gestank stach ihm in die Nase, Bes.; — 2) (Staub u. dgl.) hinstreuend werfen, Jan.; — 3) (von einer leichten, schnellen Bewegung): huschen, entflattern, entfliegen, C.; Golobek je prhnil skoz okence, Npes.-Vraz; entrennen: svinja je prhnila, Dol.; entfliehen, Jan., Fr.-C.; na konja p., sich aufs Pferd schwingen, Z., Npes.-K.; p. črez kaj, darüberschießen, Cig.; p. iz zamišljenja, aus dem Trübsinn sich aufreißen, Cig.; — 4) werfen: p. kaj črez most, LjZv.; — 5) einen Schnaubelaut ausstoßen, Z.; — 6) morsch werden, C., Štrek.; — 7) mürbe werden: hruške so dobre, če prhnejo, Fr.-C.; — 8) = osuti se: grozdje prhne, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pridováti, -ȗjem, vb. impf. Nutzen bringen, nützen, Cig., Jan., Trub., Bes.; p. zemljedelstvu, Levst. (Močv.); kaj ti če kamen pridovati? Jurč.; tudi: prídovati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.-M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; (prim. it. diventare, werden).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

priklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) zukommen lassen, V.-Cig.; če mi Bog prikloni to srečo, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — 2) beugen, neigen, Mur., Cig., Jan.; glavo p., Z.; — priklonil se je dan, der Tag hat sich geneigt, Levst. (Zb. sp.); — p. se, eine Verbeugung machen, sich verneigen, sein Compliment machen; do tal, nizko se p. komu, sich vor jemandem tief verbeugen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prikolę̑dovati, -ujem, vb. pf. = s koledovanjem si pridobiti, Z.; — erbitten: če Bog rok ne stegne, vsi svetniki ne prikoledujejo, Npreg.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prikúpiti, -im, vb. pf. 1) dazukaufen; — 2) p. kaj, beim Kauf etwas gewinnen, jvzhŠt.; — 3) einkaufen (z. B. in eine Gesellschaft): p. koga, p. se, jemanden, sich einkaufen, Cig.; če prevzame sin po očetu gospodarstvo, mora se pri občini s tremi goldinarji prikupiti, Pjk. (Črt.); — p. se v drva, sich in einen Wald einmiethen, V.-Cig.; — 4) beliebt machen: vernikom kako čednost p., Burg.; te lastnosti Kitajca človeku prikupijo, Vrt.; p. se komu, sich jemandes Gunst erwerben, sich bei jemandem beliebt machen; zna se p.; vsem se je prikupil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prisẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) dazusäen; hudič je gloti prisejal, C.; ljuljko med pšenico p., C.; — nachsäen: p., če prva setev preredko požene, Zora; — 2) p. do —, beim Säen bis zu einer Stelle gelangen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

prisíliti, -sȋlim, vb. pf. 1) durch Zwang dazubringen, zwingen; p. koga k čemu, da kaj stori; ne stori, če ni prisiljen (wenn er nicht muss); p. koga na plesišče, Jurč.; — p. iz koga kaj, jemandem etwas abdrängen, Cig.; — prisiljen, gezwungen, nothgedrungen, erzwungen; prisiljena obramba, die Nothwehr, Cig.; p. smeh, Cig.; — affectiert, Jan. (H.); — Zwangs-, Cig.; — 2) mit Gewalt dringen, herandringen: p. kam, sovražnik je do nas prisilil, Cig., C.; — 3) p. se, sich herbeidrängen, Jan.; sich aufdrängen: ta človek se je k nam prisilil, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pȗh 1., m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče-Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.-Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan-Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.-Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.-Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben (germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.-Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.-C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.-C.; brat je sestram rad, vzhŠt.-C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

radodȃvəc, -vca, m. der Freigebige: če bo radodavec, bo vse razdal, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rȃł, -ȋ, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk-Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk-Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.-Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče-Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); (prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.-C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. (nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

razhudíti, -ím, vb. pf. erzürnen, erbosen, Cig., Let.; r. se, zornig, böse werden: čebele se razhude, če se kosi pred njimi, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

razplǫ́ščiti, -ím, vb. pf. = razpločiti, r. se = razpločiti se: mehka hruška se razplošči (-ploši), če na tla pade, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

rítati, -tam, -čem, vb. impf. mit den Hinterfüßen ausschlagen; kobila rita, če je ovsa sita, C.; — mit den Füßen stoßen, unruhig sein: otrok rita, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sàj, adv. 1) (das nachgesetzte) ja, doch; saj si vedel, du hast es ja (doch) gewusst; saj te ne bo konec, če se boš malo zmočil, du wirst ja nicht zugrunde gehen, wenn du ein bisschen nass wirst; saj pravim, iz tebe nikoli nič ne bo; — 2) mindestens, zum wenigsten, Mur., Cig.; (v tem pomenu nav. vsaj).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

síliti, sȋlim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sirǫ̑v 2., -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

skláti se, -kǫ́ljem se, vb. pf. in einer blutigen Rauferei zusammengerathen: če dva psa eno kost glodata, skoljeta se, Mur.; psi so se sklali, Cig.; — sich zerwerfen, sich entzweien, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

skrtúljiti, -ȗljim, vb. pf. zusammenkrümmen, C.; — s. se, zusammenschrumpfen: če se mokri črevlji hitro posuše, skrtuljijo se, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

skȗpnik, m. der Mitbenützer, der Miteigenthümer: skupnika sta n. pr. dva, ki imata v eni kleti skupaj vino, C., ali če dva svoja vola vkup vprežeta, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

skȗpoma, adv. haufenweise, C.; čebele skupoma domov lete, če se kaka nevihta bliža, Por.; gruppenweise, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

spásti, -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) (stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.-Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

spotikljìv, -íva, adj. 1) leicht Anstoß nehmend, heiklich: niso tako spotikljivi, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma, Jurč.; — 2) anstößig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

strahonè, -ę́ta, m. der Zuchtmeister, C.; če otroci prehitro stariše svoje zapustijo, nimajo pravega varha ne strahoneta, Slom.; robati strahonetje dijakov, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.-C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; (prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.-Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.-C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.-Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče-Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.-C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

škrébati, -am, škrę́bljem, vb. impf. 1) kratzen, scharren, Notr.; — 2) klappern, schepern: zvon škreba, če je ubit ali oškrbljen, BlKr.; — 3) husten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras-Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tọ̀, conj. da, so (im Nachsatze): to bi bili reveži, če bi mutasti bili, Ravn.; kadar pride, to psuje, BlKr.-Levst. (M.); kar (kaj) dlje, to bolje, je länger, desto besser, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

trǫ̑dljivka, f. neka zel (dobra, če vola napenja): das Berweidenröschen (epilobium montanum), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.-C.; tudi: mrtva t., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci-Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

uməkníti, -máknem, vb. pf. 1) wegrücken; u. roko, če kdo hoče po njej udariti; u. se, Platz machen, weichen, ausweichen, zurückweichen, sich zurückziehen, sich entfernen; desertieren, Dol.; — 2) entwenden, schnipfen, Cig., C.; — 3) u. besedo, das Wort nicht halten, es zurückziehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

umẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. impf. verstehen, begreifen, Mur., Cig., Jan., Met., nk.; kako ume le-ta to pismo? Trub.; bratje niso vedeli, da jih Jožef ume, Ravn.-Valj. (Rad); tega ne umejem, nk.; samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — verstehen, können; da bi jaz umel prerokovati, Trub.; svoje delo umeje, Dalm.; tvoji hlapci umejo les sekati, Dalm.; če ne morem, pa zato umejem, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.-C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen (z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.-C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.-Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.-Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vardẹjáti, -dẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m, Jan.), -dẹ́nem, vb. impf. (pf.) 1) hegen, pflegen, warten, Dict.-Mik., Trub., Krelj, Dalm., Jap. (Sv. p.); vardej svojega očeta! Trub.; ne vardejan otrok, ein verwahrlostes Kind, Gor.; vardejana je, sie ist versorgt, Gor.; če si za groš kruha pa kupico vina kupiš, pa si vardejan, Polj.; — 2) vb. pf. praes. vardẹ̑m, versuchen, probieren, Jarn.; vardẹ́nem, ogr.-Mik.; — prim. stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, in nem. warten, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

verję́ti, verjámem, vb. impf. glauben; če ne vidim, ne verjamem; nikomur nič ne v.; vsakemu vse v.; — iz: vero jeti, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

víti 1., víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.-Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.-Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.-Cig., Ravn.-Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.-C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vprašȃnje, n. die Frage; odgovoriti na v.; odgovarjajo, če jih je vprašanje, sie geben auf Verlangen Auskünfte, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vrápav, adj. runzelig, Dict.-Mik., Guts., Mur., Jan.; vrapava repa, redkev, Mur., SlGor.; mit Misswuchs behaftet, Cig.; pšenica je vrapava, če je zrnje jamasto in mršavo, ne polno, jvzhŠt.; — uneben, rauh, (rapav) Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vráziti 2., -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

vrẹ́či, vȓžem, vb. pf. 1) werfen; kamen v koga v.; v. kaj na tla; — snega je vrglo (= padlo), C.; — v. kaj na koga, jemanden einer Sache beschuldigen, C.; — 2) ausmachen, abwerfen; Gewinn eintragen, sich auszahlen; dobro mu vrže, Jap. (Prid.); iz svinca ločijo, če vrže, srebro, Vrtov. (Km. k.); ne vrže, es ist nicht der Mühe wert, Zv.; — 3) v. se po kom, jemandem nachgerathen, nacharten, Cig., C.; ne vrzite se po tem svetu! C.; v. se po žlahti, Dict.; = v. se v koga, Cig., C.; vrgel se je ves v svojega očeta, LjZv.; — 4) werfen, gebären (von Thieren), Cig., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zabogatẹ́ti, -ím, vb. pf. reich werden, LjZv.; ta bo še zabogatel, če bo tako gospodaril, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zadojénost, f. die Stumpfsinnigkeit: to je več kot z., če tega ne umeje, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zagrenẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) einen bitteren Geschmack empfinden lassen, bitterlich schmecken; — 2) verdrießen, Cig., Navr. (Kop. sp.); ta mu je zagrenela, Cig., UčT.; če pomislim, da sem sam kriv, zagreni mi vse, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zaləstíti, -ím, vb. pf. verstopfen, (z. B. eine Röhre), Cig.; če se ti potne luknjice zalestijo, imaš občutljaj srbenja, Vrtov. (Km. k.); zaleščen, constipiert, Cig.; — prim. zalastiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zamółkəł, -kla, adj. 1) dumpftönend, gedämpft, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek.; — heiser, Guts., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.); zamolklo grlo, Meg.; — 2) dunkel (von der Farbe), C., Dol.; (zamokel), Cig., Jan.; zamolklo bel, mattweiß, Cig.; bela reč, če je umazana, je zamolkla, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zanǫ̑htnica, f. 1) vsaka bolečina za nohtom, tudi od mraza, BlKr.-M.; pos. das Nagelgeschwür (kadar se za nohtom ognoji), Cig., Jan., C., Štrek., Dol., Notr.; zánohtnica, Št., BlKr.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, Habd.-Mik., Mur.; z. se naredi, če se jame koža ob nohtu luščiti in nazaj vihati, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zapéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. 1) fehlfahren, fehlführen, fehlleiten; z. se, fehlgehen: daleč se zapelješ, če tako misliš, Bas.; — verführen, verleiten; z. koga v greh; z. koga, da kaj stori; — 2) hinfahren, hinführen; zapelji nas v mesto; dvakrat z. gnoja na njivo, zwei Fuhren Dünger auf den Acker führen; — zapelji otroka domov! führe, geleite das Kind nachhause!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zapíjati, -am, vb. impf. ad zapiti, Cig.; vertrinken: če zapijam, zapijam svoje, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zarženíti se, -ím se, vb. pf. pšenica se zarženi, če rž vmes vzraste, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zastarẹ́ti, -ím, vb. pf. zu alt werden: srce ne zastari, Zora; — veralten, Jan.; zastarel, veraltet, obsolet, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zastarela noša, zastarela mnenja, nk.; verjähren, Jan.; če je tri mesece uže prešlo, tedaj kazen zastari, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zavíti 1., -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; (pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt (fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.-C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zijáti, -jȃm, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) offen halten; od žeje z.; — klaffen; zemlja od suše zija, Cig.; — 2) gaffen; z. kam, v koga; na kaj z., etwas begaffen, Cig.; če več ima, na več zija, je mehr man hat, desto mehr verlangt man, Z.; z vsemi tremi z. = Maulaffen feil haben, C.; — 3) schreien, plärren, Mur., Dol., Gor., jvzhŠt.; — = lachen, C.; — zȋjati, -am, jvzhŠt.; praes. tudi: zȋjem, Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zmẹ́ziti, -im, vb. pf. aufrütteln, Cig.; erschüttern, C.; — regen: trepetal bo, če zmezi le nogo, Glas.; z. se, sich regen, zücken, Cig.; ne z. se, kein Glied rühren, Cig.; — (nam. vzm-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. (n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.-Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zvọ̑n, zvọ̑na, zvonȃ, m. 1) die Glocke; veliki, srednji, mali z. (v zvoniku, če so trije); z. poje, je zapel, die Glocke tönt, hat zu läuten angefangen; (v) plat zvona biti, die Feuer- oder Sturmglocke läuten; — pod našim zvonom, in unserem Pfarrsprengel, LjZv.; pod enim zvonom biti, zu einer Pfarre gehören, Jan.; izpod domačega zvona iti, die Heimatpfarre verlassen, C.; — 2) der Klang: pisker, sod ima lep z., C.; — 3) pl. zvoni, die Glockenakelei (aquilegia vulgaris), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žígniti, žȋgnem, vb. pf. zusammenfallen: kruh žigne, če ga veter obleti, kadar se peče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.