cedéla -e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
čokoláda -e ž (ȃ) živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado;
čokolada v prahu;
tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje // pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
dražé -ja m (ẹ̑) zdravilna kroglica ali tableta, oblita s čokolado, sladkorjem: zdravila v obliki dražejev;
neskl. pril.: draže bonboni bonboni, pri katerih je na lešnik, mandelj nanesena plast sladkorja ali čokolade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
grizljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo gristi: otrok grizlja čokolado / grizljati peresnik; grizlja si ustnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
indijánček -čka m (ȃ) gastr. slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado: naročila si je indijančka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kròf krôfa m (ȍ ó) - 1. ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom: skleda krofov; testo za krofe / pustni krofi
♦ gastr. indijanski krof slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado; indijanček - 2. nižje pog. golša: krof ima / kokoš z velikim krofom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
minjón -a m (ọ̑) gastr. majhna slaščica iz biskvitnega testa, oblita navadno s čokolado: delati, jesti minjone;
servirati minjone v papirnatih posodicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pólkílski -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȋ) pog. polkilogramski: kupila je polkilsko čokolado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
požulíti in požúliti -im dov. (ī ú) ekspr. počasi pojesti ali popiti: naskrivaj je požulil vso čokolado;
požulila sta dva litra vina
● ekspr. požulil je zadnjo cigareto pokadil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
prelívati -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) - 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode
// delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado
// prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom - 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke
// dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati - 3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade
- 4. pretapljati: prelivati zvonove v topove
- 5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje
- 6. redko oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj
● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi
prelívati se - 1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel
// ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta - 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo
- 3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen
- 4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah
- 5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov
- 6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu
♦ film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja
prelivajóč -a -e: prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pritrdíti in pritŕditi -im dov. (ī ŕ) - 1. namestiti kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrditi anteno; pritrditi z vijaki, žeblji / pritrditi desko na zid; pritrditi lepak na razglasno desko nabiti, prilepiti
- 2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izraziti, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: prenehal je govoriti, da bi videl, če mu bodo pritrdili; rekel je, da je bilo tam lepo in ona mu je pritrdila; z besedami, glavo, očmi pritrditi / s to možnostjo računa tudi nasprotnik. Res je, je pritrdil / pritrditi besedam, mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim
- 3. z besedo, kretnjo izraziti, da je v vprašanju povedano v skladu
- a) z resničnostjo: vprašala ga je, če je napisal nalogo. Pritrdil je; ali ni ta knjiga zelo zanimiva? Zelo, je pritrdil
- b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi hotel čokolado, je takoj pritrdil; ali bi šli radi domov? Seveda, je pritrdil
pritŕjen -a -o: na čevlje pritrjene drsalke; slabo pritrjen pas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
sípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) - 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi
- 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano
- 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči
// z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto
// veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega - 4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti
● knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava
sípati se - 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala
- 2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale
● knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom
sipajóč -a -e: sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
sítiti -im nedov. (í ȋ) knjiž. nasičevati: sititi lačne ljudi;
sititi se s čokolado / prijetne vonjave so sitile ozračje
● knjiž. sititi si lakoto tešiti si jo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
staniól -a m (ọ̑) papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje: zavijati čokolado, sir v staniol;
rdeč, srebrn staniol;
zavesa se je zalesketala kot staniol
♦ kem. kositer v obliki zelo tankih listov; neskl. pril.: zaviti v staniol papir
♦ papir. staniol papir papir s prilepljeno kositrno folijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
škrabljáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: na podstrešju so škrabljale miške; brezoseb. za omaro je kar naprej škrabljalo
// pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrabljajo; mačka škrablja po vratih
// ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: škrabljati z drobižem / vsi so bili tiho, le žlice so škrabljale - 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škrablja dež; prijetno škrabljati
// rahlo udarjati: dežne kaplje škrabljajo po strehi, šipi
● ekspr. počasi je škrabljala čokolado grizljala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
táta -a tudi -e m (á) v meščanskem okolju ata, oče: daj tatu copate;
poljubi svojega tata / kot nagovor tata, kupi mi čokolado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
učenjákinja -e ž (á) ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: slavna učenjakinja / ekspr. malo učenjakinjo je mama nagradila s čokolado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zŕnce -a s (ȓ) manjšalnica od zrno: zrnca so se raztresla;
posejati, shraniti zrnca;
drobna, okrogla zrnca;
velikost, zdravost, zrelost zrnc / makova, prosena zrnca / poper v zrncih; zlato v obliki zrnc / peščena zrnca; rožena zrnca v koži kuščarjev; zrnca na brusnem papirju
♦ biol. kromatinsko zrnce kromatin v obliki zrnca, ko se celično jedro ne deli; farm. zrnca zdravilo v obliki zrnc, oblitih s čokolado, sladkorjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.