čudovít -a -o prid., čudovítejši (ȋ) 1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit;
pogled na naše mesto je čudovit;
zvezde so žarele s čudovitim ognjem;
deklica ima čudovite lase;
čudovita svetloba;
dekle je čudovito;
to je naravnost čudovito // ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red;
delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica čudovíto prisl.:
ledeniki so se čudovito blesketali v soncu; ima čudovito dober spomin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čudovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ dan; poud.: ~ človek |nenavadno, izredno dober|; ~a hitrost |zelo velika|čudovítost -i ž, pojm. (ȋ) ~ pokrajine; števn. razkazovati ~i mesta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čudovít -a -o
prid.1.
ki zaradi nenavadne, izredne lepote vzbuja občudovanjeSINONIMI:
knj.izroč. bajen,
knj.izroč. čaroben,
zastar. čarokrasen,
zastar. čudapoln,
knj.izroč. čudesen,
zastar. diven,
zastar. divoten,
ekspr. fantastičen,
ekspr. kolosalen,
ekspr. kraljevski,
knj.izroč. magičen,
ekspr. nezemeljski,
ekspr. nezemski,
ekspr. pravljičen,
ekspr. prečudežen,
ekspr. prečudovit,
ekspr. prekrasen,
ekspr. rajski,
ekspr. vilinski 2.
ekspr. ki ima izredne pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu in v odnosu do ljudi SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
čudovȋt, adj. wundervoll, wundersam.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čudovit gl.
bogovski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.