čudovíto1 prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ)
1. nač. Gore se ~ lesketajo v soncu
2. mer., poud. imeti ~ dober spomin |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.
čudovíto2 povdk. (ȋ) Zunaj je ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.
čudovíto1 nač. prisl. izraža, da kaj poteka, obstaja tako, da daje vtis nenavadne, izredne lepote SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024
čudovíto2 povdk. izraža stanje, pri katerem kdo doživlja izredno čustveno ugodje SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024
čudovít -a -o prid., čudovítejši (ȋ) 1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit;
pogled na naše mesto je čudovit;
zvezde so žarele s čudovitim ognjem;
deklica ima čudovite lase;
čudovita svetloba;
dekle je čudovito;
to je naravnost čudovito // ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red;
delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica čudovíto prisl.:
ledeniki so se čudovito blesketali v soncu; ima čudovito dober spomin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.