čúkSSKJ -a m, živ. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; Avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov E = sthrv. čȗk, nar. bolg. čúk < pslov. *čukъ iz ide. *(s)k'ā̆u̯-, *(s)k'ē̆u̯-, *(s)k'ū̆- 'tuliti, cviliti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.