ÉMŠO -- in -a in émšo 1 -- in -a m (ẹ̑) krat.
osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; enotna matična številka občana: Uslužbenec vtipka EMŠO ali davčno številko kupca in dobi iz centralnega računalnika vse potrebne podatke o kupcu, njegovo ime in priimek, naslov stalnega bivališča E kratica za e(notna) m(atična) š(tevilka) o(bčana)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

palatál -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali
// soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

preglàs -ása m (ȁ á) lingv. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik
  1. a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj
  2. b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sesljáti -ám [səs in ses] nedov. (á ȃ) 
  1. 1. nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š: otrok seslja; pogrkaval je in sesljal
  2. 2. ekspr. sesati: otrok seslja palec / moški v kotu je molčal in sesljal pipo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sigmatízem -zma m (ī) nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

slékati -am nedov. (ẹ̑) lingv. izgovarjati sičnike in šumevce tako, da ni razlike med s in š, z in ž: v nekaterih vaseh v Baški grapi slekajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

stréšica -e ž (ẹ́) 
  1. 1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica
  2. 2. lingv. grafično znamenje
    1. a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š
    2. b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

š [èš in šə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, š êša tudi š-ja (ȅ ȇ; ə̏) dvajseta črka slovenske abecede: napiši š; veliki Š
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: š je šumevec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

š [š́] medm.  posnema šum, ki nastane pri izhajanju pare, zlasti pri parni lokomotivi: lokomotiva izpušča paro: š, š, š / otrok je posnemal lokomotivo: š-š-š-š

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

šc [š́] medm., klic manjši živali, navadno mački  beži, pojdi: presneta mačka, šc / nagajivci, spravite se ven. Šc!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

šešljáti -ám [šəš in šeš] nedov. (á ȃ) izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

šš1 [š́] medm.  
  1. 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš
  2. 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili
  3. 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

šš2 [š́] medm., klic perutnini  beži, pojdi: šš, šš, je zamahnil, da so se kokoši razbežale / ššš, paglavci, je podil otroke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

št [š́t in š̀t] medm.  izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: tiho, št, niti besedice več; š(ššš)t, pusti me, da v miru premislim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

štékanje -a s (ẹ̄) lingv. dodajanje glasu š pred kazalnimi zaimki in prislovi, ki se začenjajo s t: štekanje v podjunskem narečju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

šušljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo
    // redko šepetati: šušljati komu na uho
  2. 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja
  3. 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

šušnjáti -ám nedov. (á ȃ) redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

z... ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sə in se] predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod, kam: zbezati iz koša; zbiti klobuk z glave; zlesti na drevo, zriniti vstran, zvoziti drva iz gozda
    2. b) druženja, kopičenja: zbiti deske; zbrati, zgrabiti seno; zliti skupaj, zrasti se
    3. c) začetka dejanja: zbezljati, zdirjati, zdrveti
    4. č) stanja kot rezultata dejanja: zbombardirati, zbrisati, zdresirati, zdrgniti
    5. d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: zblazneti, zbledeti, zboleti, zdaniti se, zmračiti se, zmrzniti / zgostiti, zjekleniti
    6. e) dosege zaželenega namena, cilja: zberačiti, zvabiti
    7. f) same dovršnosti: zgoreti, zgraditi, zravnati / zlagati se
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zbiranje, zbledelost, zrastlina
  3. 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zbliza, zdaleč, zdoma; prim. iz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zamenjávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjavati pridelke za blago / zamenjavati plošče, razglednice / zamenjavati dinarje v devize dajati dinarje za enakovredno, ustrezno vsoto deviz
  2. 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjavati varovalko / redno zamenjavati posteljnino / v besedilu zamenjavati prevzete besede z domačimi; zamenjavati obrabljene dele z novimi nadomeščati
    // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: zamenjavati igralce med igro; zamenjavati vojake na položajih
  3. 3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: dogovorili so se, kdo bo koga zamenjaval pri sekanju / stražarji se zamenjujejo vsaki dve uri / zamenjavati koga med dopustom nadomeščati
  4. 4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: teh besed ne moremo poljubno zamenjavati / po dva in dva sta zamenjavala svoje mesto v vrsti
  5. 5. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: zamenjavati bivališče, skrivališče
  6. 6. imeti koga za drugega, kot je v resnici: zamenjavajo ga z nekom drugim / zamenjavati strupene in užitne gobe
    ●     glasove c s z zamenjava s č š ž izgovarja kot č š ž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zezljáti -ám [tudi zəz] nedov. (á ȃ) redko nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š; sesljati: otrok zezlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Število zadetkov: 20