Tiskanje

drôbniSSKJ -a -o prid. (ó)

drôbni tísk -ega -a m (ó, ȋ)
besedila, namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru črk, ki je določen za posebno vlogo: Množica tehničnih podatkov lahko velikokrat bolj zmede kot koristi, še posebej, če so ti podatki taki, da je treba za njihovo pravilno razumevanje pobrskati še po drobnem tisku ob robu reklamnega sporočila

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja

ekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili

ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem

ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije

ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani

ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni

ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg

ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril

ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva

ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón

elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške

elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite

elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta

elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden

elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun

elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila

elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše

elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov

elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar

elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih

elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si

elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu

elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje

elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju

elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja

elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja

elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti

elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš

mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje

mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce

mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev

mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nadgrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. graditi, zidati nad čim: nadgrajevati stare objekte; Vzhodnonemške oblasti so zid še 15 let nadgrajevale z dodatnimi zaščitami in videti je bilo, da bo trajal še dolga leta
2. rač. zamenjevati ali dopolnjevati dele kakega sistema z novejšimi, zmogljivejšimi: Prihodki od mobilnega interneta po ocenah strokovnjakov še zdaleč ne bodo sledili rasti prometa, zato operaterji ne bodo mogli nadgrajevati svojih omrežij skladno z rastjo količine prenesenih podatkov
3. rač. zamenjevati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo: nadgrajevati računalnike; Portal bodo nadgrajevali sproti, v skladu z razvojem tehnoloških možnosti ter potreb in povpraševanja uporabnikov
4. dodajati nove elemente, sestavine, ki razširjajo, dopolnjujejo že dano, znano: nadgrajevati pridobljeno znanje; V prihodnje bo revija nadaljevala svojo uredniško zasnovo in dodatno nadgrajevala tematske sklope predvsem v mednarodnem sodelovanju E ↑nadgradíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plònk1 plônka m (ȍ ȏ) pog.
1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: Še posebno domiselni so bili člani druge skupine, ki so projekt, kako plonkamo, predstavili skozi namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk
2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonkec, plonk listek: Vaše početje ni ravno hvalevredno, poleg tega je v nasprotju s prepričanjem, kaj je dober plonk: majhen kos papirja, na katerem je povzeto bistvo neke snovi E (↑)plônkati

plònk2 -- v prid. rabi v zvezi plonk listek
listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonk1, plonkec: Šolarji si pomagajo še s čim drugim kot s porisanimi edigsi, počečkanimi kalkulatorji in plonk listki, nalepljenimi na notranji strani kratkega krila

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

splétni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splèt

splétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani

splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih

splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

búndestág -a m (ȗ-ȃ)
spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; Nemški kancler, ki bo od prvega zasedanja bundestaga do imenovanja novega predsednika vlade le še vršilec dolžnosti, se o svoji prihodnosti še ni izrekel E ← nem. Bundestag iz Bund 'zveza' + Tag v pomenu 'srečanje, zbor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg.
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

évrobirokrát -a m, člov. (ẹ̑-ȃ)
1. ekspr. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrokrat (1): Kot da domača nesreča še ni dovolj, se obetajo prav v kratkem še zadevščine, ki jih veselo predpisujejo bruseljski evrobirokrati, predvsem nadaljevanje harmonizacije tukajšnje avtorske zakonodaje z evropsko
2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrokrat (2): Prek delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec in malo šolo za svoje otroke E ↑évro… + (↑)birokrát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

falíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Napadalec je falil gol
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Do tod vodijo neštete poti, ki so lepo označene, ne morete faliti
3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: faliti študij; Recept je preprost, ne moreš faliti
4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkatiSSKJ: Do vrha fali samo še nekaj metrov E ← it. fallire 'zmotiti se, zgrešiti' < lat. fallere 'prevarati; povzročiti, da pade'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

iniciácijski -a -o in iniciacíjski -a -o [inicijacijski] prid. (á; ȋ)
1. pri nekaterih prvobitnih ljudstvih ki se nanaša na obredno sprejemanje mladine med odrasle: iniciacijski obred; iniciacijski ples; Če se s predporočno iniciacijo konča iniciacijska veriga, to še ne pomeni, da se s poroko zaključi napredovanje na družbeni lestvici
2. ki se nanaša na začetek kake dejavnosti, novega obdobja: Mesto je pridobilo nov segment kulture, s tem pa se je še dodatno potrdila njegova vloga iniciacijskega prostora novih gibanj E ↑iniciácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

insájder -ja in insider -ja cit. [insájder] m, člov. (á) pog.
1. kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: Na resnično škodo opozarjajo predvsem insajderji v (še) državnih bankah
2. kdor zlorablja notranje informacije v ustanovi, zlasti finančni, v kateri je zaposlen: Stroga kazen čaka tudi hekerje in insajderje, ki razpečujejo glasbo in filme še pred uradno izdajo
3. delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki menedžer, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: Insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji E ← agl. insider iz inside 'znotraj'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

MŔSA -e in -- in mŕsa 1 -e in -- ž (ȓ) krat.
patogena bakterija, odporna proti več znanim antibiotikom in v posebnih okoliščinah glavna povzročiteljica bolnišničnih okužb; mrsa2 širjenje MRSE; Zdravljenje okužb z MRSA je problematično, ker so antibiotiki, ki še ostajajo na voljo, vse manj učinkoviti – oziroma so bakterije vse bolj odporne E ← agl. MRSA, skrajšano iz m(ethicillin)-r(esistant) s(taphylococcus) a(ureus) 'sev bakterije Staphylococcus aureus, odporen na meticilin'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

neologíja -e ž (ȋ)
1. ustvarjanje novih besed: Slovenistično jezikoslovje še nima raziskav, posvečenih izključno teoretičnim vprašanjem neologije, niti aplikacije v slovarju neologizmov
2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizemSSKJ: Ekvivalentnost pač terja od prevajalca, da si kako besedno igro (kar naštevate, so v veliki meri besedne igre) ali neologijo izmisli E ← nem. Neologie ← frc. néologie iz (↑)neo… + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okoljevárstveni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z varstvom okolja: okoljevarstvena organizacija; okoljevarstveno dovoljenje; okoljevarstveno soglasje; Evropska komisija pritiska na industrijo, naj še izboljša okoljevarstvene standarde in načrtuje uvedbo še strožjih omejitev za emisije toplogrednih plinov E ↑okoljevárstvo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

oznákaSSKJ -e ž (ȃ)
1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; tag (1), značka (1): Poleg oznake <summary> nam je na voljo še precej drugih, nihče pa nam ne brani, da bi dodali še svoje
2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; tag (2), značka (2): Iskanje fotografij je nasploh dobra stran tega programa, saj je možno iskanje po naslovih ali lastnih oznakah, imenu, zgodovini glede na več različnih parametrov, vrsti datotek, podrobnostih in motivih E (↑)oznáčiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poljúbnostni -a -o prid. (ú) jezikosl., navadno v zvezi z zaimek
ki izraža poljubnost: Poznamo še poljubnostne zaimke; glasovno so skoraj taki kot vprašalni zaimki (prim. vprašalni kdó, káj – poljubnostni kdó, kàj); z njimi izražamo poljubnega človeka oz. stvar E (↑)poljúbnost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ponastávljati -am nedov. (á)
nastavljati na začetne vrednosti: Še bolj kot ure so točne švicarske železnice – menda Švicarji po odhodih vlakov ponastavljajo ure E ↑ponastáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posočnína -e ž (ī)
obvezni posebni denarni prispevek za obnovo Posočja po potresu leta 1998: plačati posočnino; Odgovora oziroma dogovora, na podlagi katerega predpisa – ali dopolnjenega zakona o posočnini ali novega interventnega zakona – se bodo delila ta in druga sredstva, še ni E po zemljepisnem imenu Posočje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prèdpláčni -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki je v zvezi s plačevanjem vnaprej; predplačilniSSKJ, predplačniški: predplačni sistem; predplačna kartica; predplačna mobilna telefonija; Tretji mobilni operater je še napovedal, da bo svojo celovito ponudbo naročniških in predplačnih svežnjev ponudil še letos E iz prèdpláčati iz (↑)pred... + (↑)pláčati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razgrajeválec -lca [in razgrajevau̯ca] m (ȃ)
1. kem. pomožna snov, ki po stiku s tekočino povzroči, da druga snov, navadno v obliki tablete, razpade na osnovne sestavine: Uporabljajte čistilna sredstva z razgrajevalcem pene
2. člov. kdor se ukvarja z razstavljanjem starih, rabljenih predmetov in prodajo še uporabnih delov za rezervne dele: Razgrajevalci sicer še dvomijo, da bo trgovina z rezervnimi deli hitro zacvetela E (↑)razgrajeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

replay -a cit. [riplêj] in riplêj -a m (ȇ)
ponovitev: Enostavno ponavljanje (replay) TV-slike z več zornih kotov bo nadomestila računalniška ponazoritev, ki bo tudi hitrejša in cenejša | V glavi se mi še vedno odvija riplej pravkar videnega filma E ← agl. replay, prvotno 'igrati še enkrat', iz (↑)re… + play 'igrati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rólkarski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; skejterski: rolkarska proga; rolkarska tekma; K prvi generaciji tovarnarjev spada še rolkarski navdušenec, ki je s prijateljem in uslužbencem garažno izdelovanje rolk dopolnil še s snežnimi deskami E (↑)rólkar

rólkarski párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; skejt park: Obljubljajo center alternativnih športov s plezalno steno, rolkarskim parkom in prenovljenim hokejskim igriščem pri šolskem centru

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sámoprijáva -e ž (ȃ-ȃ) od leta 2005
prijava o pomanjkljivosti ali lastni napaki v davčni napovedi, ki jo še pred izdajo odločbe posreduje na davčno upravo zavezanec sam in zato zaradi te pomanjkljivosti ali napake ni kaznovan: vložiti samoprijavo; možnost samoprijave; Običajno se inšpektor najavi vnaprej in takrat se zavezanec še lahko odloči za samoprijavo E (↑)samo... + (↑)prijáva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog.
razumeti: nič ne štekati; štekati poanto; štekati situacijo; Nečesa še vedno ne štekam: kako lahko vse dneve žuraš, piješ in se preganjaš s tipčki, pa ti je še vedno dolgčas E ← nem. stecken 'vklopiti'

štékati se -am se nedov. (ẹ̄)
biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: dobro se štekati z vsemi; Mi smo kot neka družina: pogovarjamo in družimo se, nasploh se štekamo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zmenkaríje -rij ž mn. (ȋ)
dogovorjena srečanja, namenjena spoznavanju novih ljubezenskih partnerjev: hitre zmenkarije organizirani družabni dogodek, na katerem ljudje v obliki kratkih pogovorov spoznavajo morebitne partnerje; spletne zmenkarije; Kot še kažejo podatki raziskave, so se želje po zmenkarijah v mestu precej ohladile – kar 43 odstotkov anketiranih je povedalo, da trenutno partnerja ne iščejo aktivno in ne hodijo na zmenke E (↑)zmének

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

balzámičniSSKJ -a -o prid. (á)

balzámični kís -ega -a m (á, ȋ)
aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji: Zmešam en del balzamičnega kisa in dva dela olivnega olja, dodam žlico naribanega hrena, malo sladkorja, sol in poper in za nameček še sesekljan drobnjak

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

banánaSSKJ -e ž (ȃ)
torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriško

banána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta

bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bázaSSKJ -e ž (ā)

báza podátkov -e -- ž (ā, ȃ)
urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov: centralna baza podatkov; računalniška baza podatkov; dostop do baze podatkov; Najpomembnejša novost je baza podatkov o šolajoči se mladini, ki delodajalcem omogoča pravočasen izbor štipendistov in njihovo usmerjanje v dodatno izobraževanje, še preden pridejo v podjetje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)

biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?

biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju

biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

certifikátski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na certifikat: certifikatski primanjkljaj; Na vsak način ima prav, ko svoje certifikatske delničarje prepričuje: ne prodajajte, če ni sila E ↑certifikát

certifikátska lúknja -e -e ž (ȃ, ȗ)
v postopku lastninjenja nastali presežek vrednosti lastniških certifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja; privatizacijska vrzel: Vlado je treba vedno znova opominjati, da še ni uresničena njena obveznost, da pokrije tako imenovane certifikatske luknje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu
2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika
3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cílj

cíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca

civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb

civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje

civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov

civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko

civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ)

čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo

čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah

čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka

čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dárkerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na darkerje ali darkerstvo: Že dobrih sto kilometrov pred prizoriščem vsakoletnega darkerskega festivala je bilo na avtocesti vse več avtomobilov E (↑)dárker

dárkersko prisl. (á)
Pri črni obleki vam ne priporočamo še črne šminke, saj tako hitro izpadete darkersko E (↑)dárker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dèskarski -a -o prid. (ə̏)
1. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; snowboarderski: slovenska deskarska reprezentanca; Najmlajša deskarska disciplina so skoki
2. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po vodi stoje na jadralni deski: deskarski jambor in jadro
// ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Poleg lepo urejene plaže z zlato mivko stoji še mogočna skalnata deskarska plaža, na kateri vsako leto prirejajo mednarodna tekmovanja E ↑dèskar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devíškiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

devíško olívno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ȋ, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško oljčno olje: Cvetove šentjanževke zmečkamo v možnarju ali z valjarjem, stresemo v steklenico do ene tretjine in dolijemo deviško olivno olje do vrha

devíško óljčno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ọ̄, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško olivno olje: Poleg idrijskih čipk in deviškega oljčnega olja iz slovenske Istre je zdaj vsestransko zaščitena v Evropski uniji še izvirnost prekmurske gibanice

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)

drséči délovni čàs -ega -ega čása m (ẹ́, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; fleksibilni delovni čas, gibljivi delovni čas: uvesti drseči delovni čas; Še sreča, da ima drseči delovni čas in lahko pride v službo tudi po osmi uri

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

družínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

družínska polítika -e -e ž (ȋ, í)
skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah: ukrepi družinske politike; Cilj je kompleksna družinska politika, to je celovitost tako na socialnem, ekonomskem, pravnem, pedagoškem in tudi pokojninskem področju

družínski zdravník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
zdravnik, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh članov družine: Družinski zdravnik se za svojega bolnika pogosto še posebej žrtvuje; če je treba, gre tudi sredi noči k obolelemu človeku

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

eléktričniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

eléktrični smóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; elektronski smog, elektrosmog: nevarni električni smog; Čeprav vpliv umetnega elektromagnetnega sevanja, ki ga nekateri imenujejo električni smog, na človekov organizem še ni v celoti raziskan, pa se gotovo kaže v slabšem spancu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fíksniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

fíksna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji: naročnik fiksne telefonije; operater fiksne telefonije; ponudnik fiksne telefonije; Število uporabnikov fiksne telefonije še naprej upada

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fokusíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
1. združevati zlasti svetlobo, vidne vtise na enem mestu, v eni točki: fokusirati pramen fotonov na površino; fokusirati svetlobo z optičnimi elementi; Oko je zapleten organ, ki fokusira svetlobne žarke, tako da slika nastane na mrežnici, ta nato spremeni sliko v vzorec živčnih impulzov in ti se prenesejo v možgane
2. usmerjati zaznavo, pozornost; osredinitiSSKJ, osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ: fokusirati pogled na bližnje predmete; fokusirati pozornost na nov problem; Vlada se je odločila, da bo večino ukrepov fokusirala na avtomobilsko industrijo
// usmerjati svoje prizadevanje, aktivnost; osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ, osredinjati se: fokusirati se na proizvodnjo smuči; fokusirati se izključno na rešitev zahtevnega vprašanja; Japonci so najprej razvijali jeklarstvo, potem ladjedelništvo, zatem so se fokusirali na avtomobilsko industrijo, nato pa še na elektroniko in računalništvo E ← nem. fokussieren iz (↑)fókus

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

genêričniSSKJ -a -o prid. (é)

genêrično zdravílo -ega -a s (é, í)
nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generik (1): cena generičnih zdravil; proizvajalec generičnih zdravil; registracija generičnih zdravil; Številni bolniki so še vedno zmotno prepričani, da so generična zdravila manj učinkovita kot originalna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hítriSSKJ -a -o prid. (í)

hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano

hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno

hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

íglični -a -o prid. (ȋ)

íglični tiskálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; igličar: Iglični tiskalniki so bolj ali manj že stvar preteklosti in jih danes uporabljajo večinoma le še v trgovskih blagajnah in za tiskanje večplastnih obrazcev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E ← agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'

ínternét2 -- v prid. rabi
internetni, internetski: internet kavarna; Očitno je konkurenca med ponudniki internet storitev v Sloveniji še vedno premajhna, saj se ob vse večji rasti uporabe širokopasovnega dostopa do interneta infrastruktura razvija vse prepočasi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

in vivo1 -- -- cit. [in vívo] v prid. rabi (ȋ)
ki poteka znotraj živega organizma: in vivo raziskava in raziskava in vivo; In vivo meritve opravljamo rutinsko pri posebnih tehnikah obsevanja, kot je na primer obsevanje centralnega živčnega sistema ali obsevanje celega telesa pri bolnikih z levkemijo E ← lat. in vivō 'v živem'

in vivo2 prisl. (ȋ)
Nova metoda obvladovanja ali zdravljenja sladkorne bolezni še ni bila preizkušena in vivo, na prostovoljcih

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jadrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

jadrálna dèska -e -e ž (ȃ, ə̀)
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra; surfSSKJ: Že tako nežna sapica je nehala pihati in brezvetrje je povzročilo še večjo soparo in slabo voljo lastnikov jadralnih desk na eni sicer najbolj vetrovnih plaž na Jadranu

jadrálni padálec -ega -lca [padau̯ca] m, člov. (ȃ, ȃ)
kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino: Šestčlanska slovenska reprezentanca jadralnih padalcev je v Švici nastopila na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala

jadrálno padálstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
dejavnost jadralnih padalcev: Zgornje Posočje s prireditvijo dokazuje, da je eno od svetovnih središč jadralnega padalstva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kasétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

kasétna bómba -e -e ž (ẹ̑, ọ̑)
bomba, sestavljena iz številnih manjših bomb, ki se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom, da doseže čim širše območje: prepoved kasetnih bomb; Glavna žrtev kasetnih bomb so civilisti in otroci, območja, ki so kontaminirana s temi bombami, so navadno še leta ali desetletja prenevarna za bivanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kmetíjaSSKJ -e ž (ȋ)

kmetíja odpŕtih vrát -e -- -- ž (ȋ, ȓ, á)
izletniška kmetija, ki ima poleg svoje primarne dejavnosti še gostinsko in turistično ponudbo, ne nudi pa nastanitev: Mimo cerkve stopimo do ceste, kjer je kmetija odprtih vrat

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

líbanonskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

líbanonska zánka -e -e ž (ȋ, ȃ)
zloraba plačilne kartice, ki jo tat izvede s pomočjo naprave, vstavljene v režo bankomata, ki plačilno kartico zadrži in pod pretvezo pomoči uporabniku od njega pridobi še kodo PIN: Zlorabe bančnih avtomatov oziroma kraje kartic z libanonsko zanko so razjezile vse, ki za sprotno rabo dvigajo denar na bankomatih

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

magnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

magnétna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom za identifikacijo: čitalnik magnetnih kartic; Dostop do varovanih prostorov je mogoč le z magnetno kartico

magnétna resonánca -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov: pregled z magnetno resonanco; Bolnišnice bodo še letos lahko opravljale preglede bolnikov z napravo za magnetno resonanco

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

merílnikSSKJ -a m (ȋ)

merílnik korákov -a -- m (ȋ, ȃ)
priprava za štetje korakov; pedometer: Da bi bilo vse skupaj še zanimivejše, s telefonom v škatli dobite tudi merilnik srčnega utripa in merilnik korakov, ki ga je treba pritrditi na športni čevelj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

míselniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

míselni vzórec -ega -rca m (ȋ, ọ̄)
skica s črtami in oblački za prikaz pomembnih podatkov, pri čemer je osrednja tema podana v središčnem oblačku: Še preden se lotite miselnega vzorca, se morate dobro seznaniti z učno snovjo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

môrskiSSKJ -a -o prid. (ó)

môrski sádeži -ih -ev m mn. (ó, ȃ)
užitni morski organizmi, razen rib: solata iz morskih sadežev; rižota z morskimi sadeži; Navadno pripravi štiri jedi: hladna predjed so običajno morski sadeži, topla jed je riba, vmes sorbet, s katerim jedci nevtralizirajo okus po ribi, potem še kakšna mesna jed, nazadnje pa sladica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

muzêjskiSSKJ -a -o prid. (ē)

muzêjski vlák -ega -a m (ē, ȃ)
vlak iz 19., 20. stoletja, navadno s parno lokomotivo, ki na določenih relacijah vozi v turistične namene: Muzejski vlak se ponaša z enim najstarejših vagonov v Sloveniji, ki so ga izdelali leta 1893 v Nusseldorfu in ima še lesene klopi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nízkoprážni -a -o prid. (ī-ȃ)

nízkoprážni prográm -ega -a m (ī-ȃ, ȃ)
program za zmanjševanje škodljivih posledic uživanja drog in socialno rehabilitacijo odvisnikov: Nizkopražni programi za uživalce drog se pri nas kljub večletni načelni podpori še niso dovolj uveljavili

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ôčeSSKJ -éta m (ó ẹ́)

ôče národa -éta -- m, člov. (ó, á; ẹ́) ekspr.
kdor je zaradi svojih zaslug imenovan za voditelja naroda: V očeh ljudi ostaja idealen voditelj: topel in plemenit človek, ki se ne boji priznati poraza, oče naroda, čigar vrednote še danes oblikujejo in povezujejo celotno družbo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ozónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

ozónska lúknja -e -e ž (ọ̑, ȗ)
območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni: Potrebno bo zmanjšati porabo snovi, ki povzročajo nastanek ozonske luknje

ozónski plášč -ega -a m (ọ̑, á)
plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca; ozonska plastSSKJ: Zemlja se zdi še zlasti ranljiva zaradi tanjšanja in čedalje večje prepustnosti zaščitnega sloja, nevidnega ozonskega plašča, ki jo varuje pred prodorom nevarnega sevanja Sonca

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pámetniSSKJ -a -o prid. (á)
ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámet

pámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše

pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti

pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo

pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pick-up1 -a in pickup -a cit. [pík-áp] m (ȋ-ȃ)
1. poltovorno osebno vozilo z odprtim tovornim prostorom: terenski pick-up; velik pick-up; V zavojih in med zaviranjem pick-up seveda ne zmore dinamike osebnega avtomobila, zato je treba slog vožnje ustrezno prilagoditi
2. priprava za ojačevanje zvoka, ki se pritrdi na akustično brenkalo ali godalo: izum mikrofona in električnega pick-upa; Na svojem novem albumu sem se odločila sama programirati in posneti večino stvari, tudi zato, da izkoristim sintetizatorski pick-up, ki ga imam vgrajenega v kitaro E ← agl. pick-up iz pick 'pobrati' + up 'gor'

pick-up2 -- v prid. rabi
pick-up vozilo in vozilo pick-up; Zbira denar za violinski lok, potreboval pa bi še pick-up mikrofon za ozvočenje klasične violine za džez

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

píkakôm1 -a m (í-ȏ) pog.
internetno, spletno podjetje: Kljub propadu številnih pikakomov so mnogi že nestrpno pričakovali novo možnost za hitro obogatitev z zgodnjim nakupom delnic obetavnega podjetja E po zgledu agl. dot-com iz (↑)píka + (↑)kom(paníja)

píkakôm2 -- v prid. rabi
pikakomovski: pikakom družba in družba pikakom; Prevelika pričakovanja, previsoka vlaganja so dejavniki, ki še vedno vlečejo navzdol vrednost računalniških, telekomunikacijskih in pikakom podjetij

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

písatiSSKJ pisátiSSKJ píšem nedov. (í; á í)

písati péš pisáti píšem -- nedov. (í, ẹ̑; á í) pog.
pisati na roko: Zelo rada pišem na roke, a odkar mi pod prste prihajajo večinoma samo še tipkovnice in miške, pišem peš zelo zelo malo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plázma1 SSKJ -e ž (ȃ)
tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo pretoka električnih impulzov skozi mnogo z žlahtnim plinom napolnjenih celic: Domači so jo zlahka prepričali za nakup plazme in ureditev hišnega kina E ← agl. plasma (display panel) iz ← poznolat. plasma 'tvorba, tvar(ina), snov' ← gr. plásma 'upodobitev' iz plássō 'tvorim, upodabljam' k (↑)plástika

plázma2 -- v prid. rabi
plazemski: plazma zaslon; Gledati film v kinu je nekaj povsem drugega kot na domačem televizorju, pa četudi imamo še tako velik plazma televizor, obkrožen z množico zvočnikov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poklícniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

poklícna matúra -e -e ž (ȋ, ȗ)
matura na srednji strokovni ali tehniški šoli: opravljati poklicno maturo; predmeti poklicne mature; uvedba poklicne mature; Tisti, ki bodo želeli študij po poklicni maturi nadaljevati na univerzitetni ravni, bodo opravljali še dodatni izpit iz klasične mature

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pomládniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

pomládna stránka -e -e ž (ȃ, ȃ) nav. mn.
stranka, ki je nastala iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije: koalicija pomladnih strank; podpora pomladnim strankam; Med predsedniki pomladnih strank še vedno ni dogovora o podpori skupnemu kandidatu za mandatarja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prátiSSKJ pêrem nedov. (á é)

práti denár pêrem -- nedov. (á, á; é) ekspr.
spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor: Kdo je stal za njima, kdo vse jima je pomagal prati denar in za koga še sta prala denar, doslej ni znano oziroma vsaj ni objavljeno

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prodátiSSKJ -dám dov. (á)

prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr.
zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rólati -am nedov. (ọ̑)
1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje
2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo
3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'

rólati se -am se nedov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
mešati se: Od predvolilnega vzdušja se nam že rola; zdržati moramo še poldrugi mesec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skeníranje -a s (ȋ)
1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev
// ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem
2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil
3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah
// ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu E ↑skenírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skòkSSKJ skôka in skóka m (ȍ ó; ọ́)

skòk z elástiko skôka in skóka -- -- m (ȍ, á; ó; ọ́)
skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; bandži skok: Poleg skoka z elastiko, padalstva in raftinga na brzicah si v Južnoafriški republiki dvigujejo adrenalin še s plavanjem z morskimi psi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

slániSSKJ -a -o prid. (á)

slána žétev -e -tve ž (á, ẹ̑)
pospravljanje soli na solinah; žetev soliSSKJ: Če računamo, da povprečno priden solinar pridela kakih sedem do osem ton soli na dan (vsako tono je treba trikrat obrniti), je jasno, da bo pospravljanje slane žetve še trajalo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sójinSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

sójin sìr -ega síra m (ọ̑, ȉ í)
siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka, ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vegetarijanski kuhinji; tofu: Popečeno zelenjavo posujte s sojinim sirom in pecite še 15 minut

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šólaSSKJ -e ž (ọ̑)

šóla s prilagojênim prográmom -e -- -- -- ž (ọ̑, é, ȃ)
šola z učnim programom, ki je prilagojen učencem s posebnimi potrebami: obiskovati šolo s prilagojenim programom; osnovna šola s prilagojenim programom; učenci šole s prilagojenim programom; Še vedno je ena temeljnih dilem našega šolskega sistema, ali otroke s posebnimi potrebami vključiti v redne šole ali v šole s prilagojenim programom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

têmeljniSSKJ -a -o prid. (é)

têmeljna obréstna méra -e -e -e ž (é, ẹ̑, ẹ́) do junija 2003
letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; TOM: dvigniti temeljno obrestno mero; odprava temeljne obrestne mere; Temeljna obrestna mera, ki je julija lani znašala le še 4,8 odstotka, se je konec leta spet povzpela na 8,56 odstotka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

têžkiSSKJ -a -o prid. (é)

têžki mêtal -ega -a in metál -a m (é, ȇ; ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; heavy metal1, metal1 V tem trenutku so druge zvrsti res bolj priljubljene, toda to še ne pomeni, da je težki metal kar izginil

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

toleránčniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

toleránčni pràg -ega prága m (ȃ, ȁ á)
meja, do katere določen dejavnik še ni (preveč) moteč: visok tolerančni prag; Težko je ravnati z otrokom, ki ima nizek tolerančni prag za okoljske dražljaje in je psihično šibkejši

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tŕžniSSKJ -a -o prid. (r̄)

tŕžna níša -e -e ž (r̄, ī)
nova, še nezasedena možnost za trženje in prodajo: najti tržno nišo; nova tržna niša; iskanje tržne niše; Trgovci si od novo odkrite tržne niše obetajo precejšen zaslužek

tŕžna známka -e -e ž (r̄, ȃ)
zaščitni grafični, črkovni znak za označevanje blaga, storitev; blagovna znamkaSSKJ, trademark: tržna znamka Slovenije; krepitev tržne znamke; Proizvajalec bo moral ponovno investirati v blagovno tržno znamko in znova vzpostaviti stik s potrošniki

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

uravnotéženiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

uravnotéžena prehrána -e -e ž (ẹ̑, ā)
prehrana, ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi: uživati uravnoteženo prehrano; skrb za uravnoteženo prehrano; Naravni in učinkoviti način hujšanja je še vedno uravnotežena prehrana v kombinaciji s telesno dejavnostjo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

večínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

večínski lastník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
posameznik ali skupina, ki ima najmanj 51-odstotni delež podjetja, kapitala: postati večinski lastnik; večinski lastnik podjetja; čisti dobiček večinskega lastnika; Večinski lastnik, ki ima v rokah 74 odstotkov delnic, še ni objavil, kdaj, kako in koliko delnic bo prodal

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve

véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met

véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka

zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke

zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem

zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zdílati -am dov. (ȋ) pog.
1. (pre)prodati, razpečati mamilo: Popolnoma se strinjam s kolegom, da je treba na prste stopiti tistim, ki so dijakom mamilo zdilali oziroma so jim prinesli to marihuano
2. izpogajati: zdilati ugodno ceno obveznega zavarovanja; Kot idejni vodja si lahko s soinvestitorjem zdilal kar do 30 odstotkov kapitala E ↑dílati

zdílati se -am se dov. (ȋ)
izpogajati se: zdilati se za večjo plačo; Zdilati se morate tam z enim podjetnikom, da vam bo milostno dal še en košček zemlje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zelêniSSKJ -a -o prid. (é)

zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu

zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija

zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi

zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN

zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik

zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša

zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi

zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo

zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita

zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov

zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zgodovínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

zgodovínski spomín -ega -a m (ȋ, ȋ)
ohranjeno védenje o preteklih dogodkih zgodovinske vrednosti: Učenje maternega jezika, literature in drugih oblik nacionalne kulture, posebno pa še pouk zgodovine, krepita zgodovinski spomin in zavest pripadnosti lastnemu narodu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zlátiSSKJ -a -o prid. (á)

zláta malína -e -e ž (á, í)
nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: Film je prejel tri nominacije za najboljše kaskaderske dosežke in pet nominacij za zlato malino

zláta maturántka -e -e ž, člov. (á, ā)
maturantka, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Maturo je končala z odliko in si pridobila naziv zlate maturantke

zláti maturánt -ega -a m, člov. (á, ā á)
maturant, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Lani so na naši gimnaziji maturo opravili vsi, imeli pa smo tudi sedem zlatih maturantov, od teh sta dva zbrala vseh 34 točk

zláti prinašálec -ega -lca [prinašau̯ca] m, živ. (á, ȃ)
srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve: Zlate prinašalce zaradi prikupne zunanjosti in značaja najpogosteje izberejo za pomočnike invalidom, njihova prednost je še, da razmeroma dolgo živijo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač.
kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑)
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ)
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

analóg -a m (ọ̑)
1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil
2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ántirevmátik -a m (ȃ-á) farm.
zdravilo proti revmatizmu: Pri jemanju klasičnih nesteroidnih antirevmatikov jim je bilo treba predpisati še posebno zdravilo za varovanje sluznice želodca in dvanajstnika E ← nlat. antirheumaticum iz (↑)anti... + tvor. iz (↑)revmátičen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

arborístika -e ž (í) bot.
veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe; samodestruktiven: Občutek nemoči, obupa se lahko še nadalje specificira v obliki avtodestruktivne želje, ki je najprej samo pasivna samomorilna misel E ← agl. autodestructive iz (↑)avto…2 + (↑)destruktíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ávtoimúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ)
ki se nanaša na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunska bolezen; avtoimunska reakcija; Čeprav avtoimunske celice nastanejo, še vedno obstajajo dodatni mehanizmi, ki zavrejo imunski sistem, če začne napadati lastna tkiva in organe E po zgledu agl. autoimmune iz (↑)avto…2 + (↑)imúnski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

avtomátik -a m (á)
vozilo z avtomatskim menjalnikom: Zame je bilo nekoliko nenavadno, ker je dvosed in avtomatik, ki ga še nisem vozila E ← agl. automatic iz (↑)avtomátičen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á)
1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad
2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1 + (↑)odpàd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

badmintoníst -a m, člov. (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z badmintonom: Ruski, japonski in angleški badmintonisti so še enkrat potrdili, da so velesila v tem športu, saj so zmagali v vseh petih konkurencah E (↑)bádminton

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

báht -a m (ȃ)
denarna enota Tajske: tajski baht; Turistično mikavnost Tajske je okrepila še devalvacija bahta E ← taj. baht, prvotno 'utežna enota 15,16 g'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bárbika -e ž (ȃ)
1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke
2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

barík1 -a m (ȋ)
1. (nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: Znanje uporabe barika je v Sloveniji še vedno v povojih
2. vino, ki (do)zori v (novih) hrastovih sodih: Posebnost dosežejo tako, da osnovno sorto iz kovinskega soda zmešajo z 20 % do 40 % barika – dobijo sveža, a vseeno močna in strukturirana vina E ← frc. barrique 'dvestolitrski sod' < lat. barrica 'sod'

barík2 -- v prid. rabi
Na dražbi so prodali vseh dvanajst ponujenih barik sodov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

besédenje -a s (ẹ̑)
izmenjevanje mnenja, misli z govorjenjem; besedovanjeSSKJ, pogovarjanjeSSKJ: Debatiranje ima pri nas šele nekajletno tradicijo; nekateri ga imajo zaradi slabih zgledov posameznih politikov še vedno za besedenje v prazno E (↑)beséditi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

big band -- -a cit. [bíg bênd-] in bíg bênd -- -a m (ȋ, ȇ)
večji džezovski orkester: Tradicionalni sprejem v Klubu CD je bil nekaj posebnega, saj so filharmoniki prav za to priložnost sestavili še pravi big band z gosti in igrali krepko čez polnoč | Začel sem igrati v big bendih in snemati filmsko glasbo E ← agl. big band iz big 'velik' in ↑bênd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bikerski -a -o cit. [bájkerski] in bájkerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na bikerje: Bikerska pravila so samo ena in veljajo za vse | Po njegovem mnenju je edina scena, kjer se še sliši dober rokenrol in blues, na bajkerskih zborih E ↑biker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bíométrični -a -o [bijometrični] prid. (ȋ-ẹ́)
ki je v zvezi z biometrijo: biometrični podatki; biometrični potni list; biometrične značilnosti; Na biometričnem čipu, vdelanem v kartico, sta shranjena še dva prstna odtisa, ki pa sta vidna le s posebnim čitalnikom E ↑bíométrika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bombológ -a m, člov. (ọ̑)
pirotehnik: Tožilec pričakuje še mnenje izvedenca bombologa in rezultate policijskega centra za forenzične preiskave v Ljubljani E (↑)bómba + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

božíčnicaSSKJ -e ž (ȋ)
1. denarni dodatek, ki se izplača delavcu ob koncu leta kot nagrada za delovno uspešnost, poslovni uspeh: izplačilo božičnice; Večina božičnic je bila izplačana kot del plače, s čimer so v sindikatih še posebej zadovoljni
2. prireditev z božično obarvanim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico: Pred polnočnico bi mladi naše župnije radi pripravili božičnico E (↑)božíčen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑)
ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brezpláčnik -a m (ȃ)
brezplačni časopis: Povsem zadovoljivo obveščanje, ki ga zmore spodoben brezplačnik, sili izdajatelje plačljivih časopisov k mrzličnemu iskanju odgovora, za kakšno vsebino so bralci sploh še pripravljeni plačati E (↑)brezpláčen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brizgálnikSSKJ -a m (ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalni tiskalnik, inkjet1 barvni brizgalnik; izdelovalci brizgalnikov; Na trg bo novi brizgalnik prišel predvidoma še v tem mesecu E (↑)brízgati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brkljálnik -a m (ȃ)
program za pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskalnik: Vsakič, ko se naš spletni brkljalnik poveže s kakim spletnim naslovom, sporoči podatke o našem internetnem naslovu, ponavadi pa še o tipu brkljalnika in operacijskem sistemu našega računalnika E (↑)brkljáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bypass1 SSKJ -a cit. [bájpas] in bájpas -a m (ȃ)
1. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; obvod (2), premostitvena operacija: En bypass lahko traja ure in ure | Preživel sem tri bajpase, zamenjali so mi oba kolka
2. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; obvod (3): Zakon je zapisan tako, da predstavlja bypass mimo ustave, da na neki način zlorablja ohlapnost ustavnih določil | Izčrpavanja matičnega podjetja z bajpasom naša pravna praksa ne ocenjuje kot krajo, ker takšnih primerov naša pravna praksa še ne pozna E ← agl. bypass, prvotno 'obvoz', iz by 'ob, poleg' + pass 'prehod'

bypass2 -- v prid. rabi v zvezi bypass podjetje
podjetje, ki je ustanovljeno kot vzporedno obstoječemu zaradi potrebe ali koristi koga: Bypass podjetje je bilo zaradi nezakonitega vpisa izbrisano iz sodnega registra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

catering -a cit. [kêtering-] in kêtering -a m (ȇ)
gostinska dejavnost, ki se ukvarja s pripravo in postrežbo jedi, pijače po naročilu na različnih prireditvah, ob različnih priložnostih: Gostom je na voljo bar, ob prireditvah pa nudijo tudi kulinarične pogostitve v sodelovanju z zunanjo družbo za catering | Podjetje je razširilo svojo dejavnost še na področje gostinstva (slaščičarstvo, ketering) in izobraževanje krupjejev E ← agl. catering iz cater 'dobaviti, priskrbeti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

CD-predvajálnik -a in predvajálnik CD -a -- [cẹdé-predvajálnik] m (ẹ̑-ȃ)
naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, laserski gramofon: Prvi CD-predvajalnik se je na trgu pojavil že v osemdesetih, vendar zaradi občutljivosti na tresljaje še ni služil svojemu namenu E ↑CD + ↑predvajálnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cêljščina -e ž (é)
za Celje značilna govorica: Profesor je prijazen in ljubezniv mož in njegova mehka celjščina ga dela še bolj simpatičnega E (↑)cêljski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

CT1 -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
1. rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: Pri CT glave prikažejo del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces
2. naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; Zdajšnji CT ni samo tehnološko zastarel, zaradi pogostih okvar je tudi nezanesljiv
3. rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: Poleg običajne slike skeleta bi si želeli še CT E ← agl. CT, kratica za c(omputer) t(ommography) 'računalniška tomografija'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čefúrščina -e ž (ȗ) ekspr.
mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov iz nekdanje Jugoslavije: Čefurščina samo še začini zgodbo in ji vdahne pristnost E ↑čefúrski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čofotálnik -a m (ȃ)
majhen, plitev bazen, namenjen najmlajšim otrokom: otroški čofotalnik; Poleg rekreacijskega bazena sta še šolski bazen in čofotalnik za najmlajše E (↑)čofotáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dárkerstvo -a s (á)
lastnosti ali ravnanje, značilno za darkerje: Sledi darkerstva se še vedno vijejo skozi njegova dela, ki jih strokovnjaki označujejo kot temačna E (↑)dárker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

debalkanizácija -e ž (á)
odprava neurejenih, zlasti političnih razmer, kakršne so (bile) značilne za Balkan: Pogreša sistem demokratičnih vrednot v naši družbi, v šoli bi bil že čas za debalkanizacijo učnih vsebin, še zlasti pri pouku zgodovine E (↑)debalkanizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

debalkanizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpraviti neurejene, zlasti politične razmere, kakršne so (bile) značilne za Balkan: debalkanizirati Balkan; debalkanizirati odnose med državami; Beseda bi morala veljati še naprej, zvijačnost bo treba debalkanizirati E (↑)de… + tvor. od Balkán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dèskanje -a s (ə̏)
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro
2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije
3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devétlétni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
1. star devet let: devetletni otrok; Zgodil se je še en čudež: z vozička je vstala devetletna deklica, ki ima od rojstva cerebralno paralizo
2. ki traja devet let: devetletni program; devetletna zaporna kazen; devetletna osnovna šola; Konec oktobra letos se izteče devetletni mandat štirim ustavnim sodnikom E iz devét lét

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dialektológinja -e [dijalektologinja] ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za dialektologijo; narečjeslovka: V času podiplomskega študija se je izobrazila kot dialektologinja, še posebej specializirana za delo pri lingvističnih atlasih E (↑)dialektológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

díoksínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na dioksin: dioksinski škandal; dioksinska kokoš; dioksinsko tveganje; Pri zaužitju večje količine dioksinskih primesi v hrani se pokažejo značilni znaki zastrupitve: slabost, bruhanje, bolečine v mišicah, med tako imenovanimi lokalnimi znaki pa je še draženje kože, oči in sluznic E ↑díoksín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

diskriminatórnost -i ž (ọ̄)
1. lastnost, značilnost diskriminatornega: Pravilnik v ničemer ne zmanjšuje diskriminacije, pač pa je samo še enkrat pokazal na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti
2. dajanje, priznavanje manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatornost samskih žensk E (↑)diskriminatóren

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

donácijski -a -o prid. (á)
ki je v zvezi z donacijo (1): donacijski sklad; donacijska konferenca; donacijska pogodba; Za ureditev dotrajanih prostorov so namenili 33.000 evrov, zdaj pa zbirajo še donacijska sredstva za novo opremo E ↑donácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dónor -ja m (ọ́)
1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe
2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji
3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E ← agl. donor ← stfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drúgorazrédnež -a m, člov. (ū-ẹ̑)
kdor je obravnavan kot drugorazreden, manjvreden človek: povprečneži in drugorazredneži; Gre le še za en film iz črnske zgodovine, v katerem so belci vedno junaki, črnci pa drugorazredneži E (↑)drúgorazréden

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

držávnosvétniški -a -o prid. (á-ẹ̑)
ki se nanaša na državne svetnike ali državni svet: državnosvetniška komisija; Na tokratnih predsedniških, lokalnih in še državnosvetniških volitvah bo izvoljenih več kot 11.500 novih oblastnikov E iz držávni svétnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dúatlonec -nca m, člov. (ȗ)
športnik, ki tekmuje v teku in vožnji s kolesom: eden izmed najboljših duatloncev zadnjih časov; slovenski duatlonci in triatlonci; Na glavni prireditvi so morali duatlonci premagati 5 km teka, 20 km kolesarjenja in nato še 2.5 km teka E ↑dúatlon

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

DZU -- in -ja in dzu -- in -ja [dəzəú] m (ȗ) krat.
družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; družba za upravljanje: lastniki DZU-jev; predsednik uprave DZU; prodaja deležev v DZU Atena; DZU te dni živahno trguje s svežnji še neunovčenih certifikatov E kratica za d(ružba) z(a) u(pravljanje)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

EEG -- in -ja [ẹẹgé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
1. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; elektroencefalografija: Možgansko smrt (iz katere ni vrnitve, čeprav so drugi organi še vitalni) je mogoče ugotoviti s pomočjo preiskave EEG in nuklearne medicine
2. naprava za snemanje razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalografSSKJ: Psiholog in njegovi sodelavci so poskusnim osebam, ki so bile priključene na EEG, kazali čustveno nabite prizore in obraze
3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalogramSSKJ: Iz elektroencefalograma (EEG) zdravnik razbere, kateri deli možganov so v določenem trenutku aktivni E ← agl. EEG, kratica za e(lectro)e(ncephalo)g(raphy) 'elektroencefalografija'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ékokmetíja -e in éko kmetíja -- -e ž (ẹ̑-ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekološka kmetija: Ekskurzija bo v soboto, udeleženci pa si bodo v Celovcu ogledali še ekološko trgovino, ki jo upravlja 30 ekokmetij E ↑éko… + (↑)kmetíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

é-konferénca -e ž (ẹ̄-ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska konferenca: Našli boste še različne (športne) nasvete, klepetalnico, e-konference in sploh vse, kar sodi v ponudbo spodobne internetne skupnosti E ↑é- + (↑)konferénca

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ékošóla -e in éko šóla -- -e ž (ẹ̑-ọ̑)
šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program ozaveščanja mladih o varovanju okolja in zdravja: slovenske ekošole; Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni oblikovanje vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo E ↑éko… + (↑)šóla1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

éksminíster -tra m, člov. (ẹ̑-í)
kdor ni več minister: vojaški eksminister; Če bi danes eksminister moral pred rešeto volivcev, ali bi ga ti sploh še volili? E (↑)éks… + (↑)miníster

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

eléktroencefalografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med.
snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; EEG (1): Po pol stoletja je elektroencefalografija še vedno osnovni pripomoček v diagnostiki epilepsij pri otrocih in mladostnikih E (↑)eléktroencefalográf

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

é-šóla -e ž (ẹ̄-ọ̑)
šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program računalniškega opismenjevanja, omogoča dostop do interneta, uporabo e-pošte in drugih storitev: Vsi smo se zelo trudili in e-šola z računalniško učilnico je velika pridobitev E ↑é- + (↑)šóla1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

etiketíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
označevati s čim negativnim: Gre za politično zaledje, ki se še vedno napaja na izvirih razrednega in kulturnega boja in ki svoje politične nasprotnike takoj etiketira in diskvalificira, najraje s fašisti E ← nem. etiketieren ← frc. étiqueter iz (↑)etikéta1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

étnoglásbeni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ki je v zvezi z etnoglasbo: Iz nje je lansko leto zrasel še festival ljudske glasbe Musica Pannoniae, ki so ga poznavalci glasbenega izročila in etnoglasbeni sladokusci prav tako odlično sprejeli E ↑étnoglásba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

EÚ-jevski -a -o prid. (ȗ)
ki se nanaša na Evropsko unijo: Priložnosti razumljivo spremljajo tudi pasti: ne bo preprosto, evrski in drugi EU-jevski šoki še sledijo E iz kratice EU za E(vrópska) u(níja)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

évrodežêla -e ž (ẹ̑-é)
skupnost držav članic Evropske unije: države evrodežele; vstop v evrodeželo; Izstop kake države iz evrodežele za zdaj ni predviden, je pa srednjeročno, še bolj pa dolgoročno, povsem mogoč E ↑évro… + (↑)dežêla

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

evrokracíja -e ž (ȋ)
1. vodstvo Evropske unije: sedež evrokracije; prestolnica evrokracije; Šef evrokracije še ni razkril ukrepov, ki jih bo predložil najvišjim državnikom Unije
2. ekspr. uradništvo Evropske unije: Zlasti na drugi strani Atlantika se radi posmehujejo prenapihnjeni evrokraciji, od katere dobršen del odpade na prevajalce E ← nem. Eurokratie iz ↑évro… + (↑)(biro)kracíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

évrolíga -e ž (ẹ̑-í)
športno tekmovanje, na katerem sodelujejo košarkarska moštva iz evropskih držav: finalni turnir evrolige; redni del evrolige; Recept je torej v vrnitvi v realni svet in spoznanju, da je večina med njimi še pred tedni sanjala, kako bo nekoč igrala v evroligi E ↑évro… + (↑)líga

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

évropesimízem -zma m (ẹ̑-ī)
pesimistično gledanje na smotrnost evropskega povezovanja (v okviru Evropske unije): Proces širjenja zavira tudi relativni gospodarski zastoj nekaj velikih članic, ki ga še bolj črno slikata tradicionalni evropesimizem in agresivnost neoliberalcev E ↑évro… + (↑)pesimízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

factoring1 -a cit. [fêktoring-] in fáktoring -a m (ȇ; ȃ)
finančna storitev, pri kateri se z odkupom dolgov, kratkoročnih terjatev drugega podjetja omogoči financiranje, zavarovanje in upravljanje terjatev: Poleg banke imamo še družbo za upravljanje, dve lizinški hiši, družbo za factoring in projektno družbo | Presodili smo, da je faktoring primerna nadgradnja drugih naših storitev v okviru zavarovanj in financiranja izvoznih poslov podjetij E ← agl. factoring iz factor 'posrednik, agent, poslovodja', prim. (↑)fáktor

factoring2 -- v prid. rabi
factoring banka; factoring družba; Konec leta smo odprli hčerinsko factoring podjetje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

faksírni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s faksiranjem: Faksirne naprave so še vedno nujna oprema vsakega podjetja, kljub temu da jih počasi, a vztrajno izriva elektronska pošta E ↑faksírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fancy1 -- cit. [fênsi] in fênsi -- prid. (ȇ)
ki je prefinjen, drag ali ima namen narediti tak vtis: Iz centra izginjajo vsakdanje oskrbne dejavnosti in znameniti ambienti, njihova mesta prevzemajo fancy gostinski lokali in trgovine s trivialno konjukturno kramo | Mož jo je peljal še na eno fensi večerjo E ← agl. fancy < fantasy, (↑)fantazíja

fancy2 prisl. (ȇ)
Usnje je neprijetno, samo fancy izgleda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fatálka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
1. ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; fatalna ženskaSSKJ, usodna ženska: V nobenem filmu doslej ni igrala lepotic ali klasičnih fatalk
2. ženska, ki ima zaradi svoje lepote, ženskosti, uspešne kariere in karizme močen širši, medijski vpliv: V medijih se pojavlja že trideset let, pa ji še nihče ni rekel, da je fatalka E univerbizirano iz fatálna žénska

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

filmofíl -a m, člov. (ȋ)
poznavalec in ljubitelj filma; filmoljub: Po pravici povedano, nikoli nisem bil filmofil, zato si še dandanes ne ogledam veliko filmov E (↑)fílm + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fóra -e ž (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. v rodilniku preostala količina česa, še potrebna za dosego cilja: Pol leta imam fore, da ga prepričam
2. neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica: pasti na foro dati se prevarati, ukaniti; vreči koga na foro z navadno neresnim, smešnim ali zabavnim dogodkom prevarati, ukaniti koga; za foro izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom; Imam eno foro, ki jo spustim na začetku, da preizkusim občinstvo
3. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvoSSKJ: Sploh ne vem, v čem je fora E v prvem pomenu ← nem. vor 'pred', osamosvojeno iz vorgeben 'določiti, dati prednost', vorhaben 'nameravati' ipd., v drugem pomenu ← hrv., srb. fóra, prvotno 'prednost', ← nem. vor 'pred'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fótotiskálnik -a m (ọ̑-ȃ)
tiskalnik, specializiran za tiskanje fotografij: Stroški tiskanja fotografij so še zmeraj mnogo višji kot razvijanje v fotografskih studiih, ne glede na to pa priljubljenost fototiskalnikov narašča E (↑)foto… + (↑)tiskálnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

franšízaSSKJ -e ž (ȋ)
1. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: Podjetnik lahko začne samostojno poslovanje v različnih oblikah: z novim proizvodom, v partnerski obliki, z nakupom franšize ali delujočega podjetja
2. ekon. podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: Večina razvoja novih produktov se začne v franšizah
3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: Franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev, brez plač igralcev, običajni letni proračun profesionalne ekipe pa znaša še dodatnih osemdeset, tudi sto milijonov dolarjev
4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: Najuspešnejša filmska franšiza vseh časov odslej sliši na ime Harry Potter, saj je s petim filmom Feniksov red že presegel Jamesa Bonda E ← agl. franchise ← stfrc. franchise 'svoboščina, privilegij' iz franc 'svoboden'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gledljívost -i ž (í)
dejstvo, da je kaj gledljivo: Gledljivost filma nikakor še ne pomeni, da je film tudi kakovosten E (↑)gledljív

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

globalízem -zma m (ī)
proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto; globalizacija: neoliberalni globalizem; nasprotnik globalizma; Globalizem je že in bo še izraziteje temeljna značilnost ekonomije, politike in tudi kulture E ← agl. globalism iz (↑)globálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

goncourt -a cit. [gonkúr -ja] m, živ. (ȗ)
nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti goncourta; Če si napisal še tako dobro knjigo in ti jo je izdal manjši založnik, ki ga ni med četverico, nimaš nobenih, ampak resnično nobenih možnosti, da bi dobil goncourta E ← frc. goncourt po nagradi Prix Goncourt, ki jo podeljuje Société littéraire des Goncourt 'Literarno združenje Goncourt', imenovano po ustanovitelju Edmondu Huotu de Goncourtu (1822–1896) in njegovem bratu Julesu Alfredu Huotu de Goncourtu (1830–1870)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gostovánjeSSKJ -a s (ȃ)
uporaba mobilnega telefona zunaj področja dosega domačega operaterja, navadno v tujini; roaming: cene mobilnega gostovanja; Čeprav se bodo cene storitev znižale, pa gostovanje v primerjavi s cenami telefoniranja doma še zdaleč ne bo poceni E (↑)gostováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

grafoskóp -a in grafoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
optična priprava za projiciranje besedila, podob na prosojnici na projekcijsko platno, steno: uporabljati grafoskop; prenosni grafoskop; Malce starejši se še spominjajo grafoskopov, na katere je učitelj polagal prosojnice in jih projiciral na steno E = hrv., srb. grȁfoskop iz gr. gráphō 'pišem, slikam' + gr. skopéō 'opazujem, gledam'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

grand slam -- -a cit. [grênt slêm] m (ȇ, ȇ) šport.
zmaga na štirih najpomembnejših tekmah, turnirjih v tenisu ali golfu v istem letu: zmagovalec grand slama; turnir za grand slam v golfu; Po zmagah na vseh štirih turnirjih za grand slam v sezoni se je nemška teniška igralka okitila še z olimpijskim zlatom E ← agl. grand slam, prvotno 'veliki slem', 'napoved vseh vzetkov v bridžu', iz grand 'sijajen, imeniten' in slam 'tresk, tlesk, pok'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

haiderizacija -e cit. [hajderizácija] ž (á)
uveljavljanje, uveljavitev skrajno desničarske politike, nazorov, ki jih je zastopal avstrijski politik Jörg Haider: Nekateri tudi protestirajo proti še večji haiderizaciji Koroške, ki se je začela s poimenovanjem mostu čez Dravo po pokojnem glavarju E po avstrijskem politiku Jörgu Haiderju (1950–2008)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hardrocker -ja cit. [hárdróker] in hárdróker -ja m, člov. (ȃ-ọ̄)
1. pripadnik mlajše generacije, ki se navdušuje za hardrockovsko glasbo: Obeta se enkratno doživetje za vse obiskovalce koncerta, predvsem za hardrockerje | Slovenskim hardrokerjem so se pridružili še hrvaški, avstrijski in italijanski navdušenci
2. hardrockovski glasbenik: To je tisti hardrocker, ki mu nikoli ni zares uspelo, kljub temu pa je od nekdaj na sceni in ga pozna veliko ljubiteljev te zvrsti glasbe | Na koncertu so hardrokerji povsem razvneli občinstvo E ↑hard rock1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hčerínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na vsako od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne in ostane z njo povezana še naprej: ustanoviti hčerinsko družbo; ustanoviti hčerinsko podjetje; Za razmere in poslovanje v državnih bankah in njihovih hčerinskih bankah v tujini so pred slovenskimi davkoplačevalci odgovorni predvsem finančni ministri kot predstavniki lastnice – države E (↑)hčérin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hčíSSKJ hčére ž (ȋ ẹ̑)
vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne in ostane z njo povezana še naprej: Delavke trdijo, da matična družba ni spoštovala zakona o finančnem poslovanju podjetij in da je bil stečaj hčere v Dobovi zrežiran E = stcslov. dъšti, hrv., srb. kćî, češ. dcera, rus. dóčь < slovan. *dъt'i = litov. duktė̃, stind. duhitár-, gr. thygátēr, got. daúhtar < ide. *dhugh2tḗr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

heavymetalec -lca cit. [hêvimetáləc] m, člov. (ȇ-ȃ)
1. kdor se navdušuje za heavymetalsko glasbo; metalec, težkometalec: V zraku je bilo čutiti simbolično sovraštvo med heavymetalci in punkerji
2. heavymetalski glasbenik; metalec, težkometalec: Na Novem rocku so prva leta poleg punkerjev, ki so bili tedaj še povsem neortodoksni, nastopili heavymetalci, Laibach, Videosex in celo Agropop E ↑heavy metal1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hídroizolácija -e ž (ȋ-á)
1. obdajanje, premazovanje s snovjo, materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: Porušili bodo še notranje nenosilne stene, poskrbeli za hidroizolacijo kleti ter začeli s pripravljalnimi deli za namestitev ogrevanja
2. izdelek iz snovi, materiala, ki pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, vode: proizvodnja hidroizolacij; zamenjava hidroizolacije; Tisto popoldne je opravljal krovska dela na strehi, pokriti z zaključnim slojem hidroizolacije E ↑hídroizolírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hípermárket -a m (ȋ-ȃ) trg.
samopostrežna blagovnica s 1000 do 3000 m2 prodajne površine: odpreti hipermarket; zgraditi hipermarket; Najbolj ogroženi so mali trgovci, prodajalne v mestnih središčih, ki dobesedno zamirajo, medtem ko prodaja v velikih nakupovališčih in hipermarketih še naprej cveti E (↑)hiper… + (↑)márket

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hóbit -a m, živ. (ọ̑)
majhno, človeku podobno, zelo iznajdljivo bitje iz Tolkienovih literarnih del: Slišal sem že o čudnih rečeh, ki se godijo v tej deželi, ampak za hobite, ki bi spali na prostem pod drevesom, pa menda res še nisem slišal E ← agl. hobbit, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano v angleški narodopisni dediščini

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hójica -e ž (ọ̄)
1. priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: Ali je hojica koristna za otrokov razvoj ali mu v resnici škodi?
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hodulja: Čeprav smo bile vse tri na berglah, sama pa sem prve dni hodila s hojico, so nam namenili najbolj oddaljeno mizo v jedilnici E (↑)hójca

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hŕsk -a m (ȓ) nav. mn.
hrustljava, na pol prerezana, še enkrat pečena štručka: Njen vsakdanji kruh je ržen, črn ali polnozrnat, pa tudi različni hrski, ki ji teknejo skupaj z namazi iz skute E po imenu izdelka Hrski® proizvajalca Žito

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ígričar -ja m, člov. (ȋ)
kdor (rad) igra računalniške igrice, igre: zagrizeni igričarji; zahtevnejši igričarji; Če niste ravno igričar, vam verjetno nekaj let star računalnik še povsem dobro služi E (↑)ígrica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

imenoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za imenoslovje: Edino to še ni razčiščeno med imenoslovci, ali je bil eden od njenih prednikov Plašnik ali Blašnik E (↑)imenoslóvje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

individuálec -lca m, člov. (ȃ)
1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec
2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir
3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva
4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

informatizíranost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj informatizirano: informatiziranost javne uprave; Stopnja informatiziranosti zdravstva je še vedno zelo nizka E ↑informatizírani

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

írcanje -a s (ȋ)
komunikacija med uporabniki programa IRC: IRC je v nekem obdobju postal neznansko priljubljen način skupinske internetne komunikacije in še danes mnogi za ircanje vsak dan zapravijo ure in ure E ↑írcati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

islámofobíja -e ž (ȃ-ȋ)
sovraštvo, odpor do islama in muslimanov: Karikature, ki so na ulice pognale na milijone razjarjenih muslimanov, islamofobijo samo še dodatno podžigajo E (↑)íslam + (↑)fobíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izbrisljíviSSKJ -a -o prid. (ī í í) rač.
s katerega se da zapisano izbrisati: izbrisljivi DVD-RW; izbrisljivi nosilec za večkratno snemanje podatkov; Izbrisljivi nosilci CD-RW so naprodaj že kar nekaj časa, pa še niso uspeli prevladati nad drugimi izmenljivimi izbrisljivimi nosilci E (↑)izbrísati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izganjálec -lca [izganjau̯ca] m, člov. (ȃ)
1. kdor koga, kaj izganja: Ta trenutek je v središču pozornosti izganjalec verouka iz javnih šol
2. rel. kdor je pooblaščen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; eksorcist: poklicni izganjalci; izganjalec hudiča; Povsem drobcen je bojda postal nenormalno močan, saj kar tri ure ni klonil pod silo šestih mož, ki so ga držali za ude, izganjalec pa mu je med molitvijo miril še glavo E (↑)izgánjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izštékani -a -o prid. (ẹ́) glasb. žarg.
ki se izvaja brez električnih, samo z akustičnimi glasbenimi instrumenti; unplugged: izštekani album; izštekani koncert; Znamenita zasedba v izštekani verziji zveni še bolje kot sicer, saj prideta melodičnost in spevnost bolj do izraza E iz (pog.) izštékati 'izključiti iz električnega omrežja' iz ↑štékati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jápijka -e ž, člov. (ȃ)
mlada, uspešna, ambiciozna ženska, navadno izobraženka, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: Na milost in nemilost je prepuščena novim japijem in japijkam, ki za majhen denar izžemajo življenjske energije iz njih, hkrati pa si dovoljujejo še poniževanje ali celo spolno izsiljevanje E ↑jápi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kájtanje -a s (ȃ)
šport, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Kadar piha, je idealno za kajtanje in surfanje, kadar ne, je še vedno fino za deskanje E ↑kájtati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kalášnikov -a m, živ. (ȃ)
polavtomatska puška z značilnim ukrivljenim nabojnikom, enostavna za uporabo in popravilo; kalašnikovka: Ruski orožarski koncern še zmeraj proizvaja številne različice legendarnega kalašnikova E po ruskem konstruktorju Mihailu Timofejeviču Kalašnikovu (1919–)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kamiónar -ja [kamijonar] m, člov. (ọ̑) pog.
kdor vozi kamion: Voznika sta povedala, da je za kamionarja Slovenija še najbolj primerljiva z Nemčijo: policisti so umirjeni, postopki pa hitri E (↑)kamión

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kámničan -a m, živ. (ȃ)
1. vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano: Vožnja s kamničanom bo od septembra precej cenejša kot vožnja z avtobusom
2. alp. žarg. vzdolžni ali prečni klin, izdelan v Kamniku: Poleg štirih svedrovcev sta prva plezalca v smeri pustila še pet klinov, zato ponavljalcem priporočata štiri kamničane, dva debela in en profilni klin, nekaj metuljev in zatičev E po imenu mesta Kamnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kanábis -a m (ȃ)
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), trava (1): sadika kanabisa; pridelovanje kanabisa; Indijska konoplja se je uporabljala za številne indikacije, sedaj pa imamo zdravilo iz kanabisa
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), trava (2): kadilec kanabisa; legalizacija kanabisa; uživanje kanabisa; Še zdaleč ni res, da veliko uživalcev kanabisa pogosto uživa druge prepovedane droge E ← nlat. cannabis ← gr. kannábis 'konoplja'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kapučíno -a m (ȋ)
pijača iz kave in spenjenega mleka: jutranji kapučino; Odložil je kapučino in vzel še zadnji košček krofa E ← it. cappuccino iz cappuccio 'kapuca'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

karaóke -ók ž mn. (ọ̑)
način zabave, pri katerem posamezniki pojejo znane pesmi na zvočno matrico, besedilo pesmi pa se jim izpisuje na ekranu: lokal za karaoke; Ponavadi pripravimo še karaoke in prepevamo naše tradicionalne pesmi, znane večne melodije E ← agl. karaoke ← jap. karaoke iz kara 'prazen' + oke 'orkester'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kári1 -ja in currySSKJ -ja cit. [kári] m (ȃ)
orientalska jed, navadno iz mesa in zelenjave, začinjena z ostrimi indijskimi začimbami: kari s kozicami; Obožujem kari, še posebej tistega, ki ga pripravi moj oče E ← agl. curry ← tamil. kari 'omaka'

kári2 -- v prid. rabi
karijev: Na maščobi popecite zelenjavo, prilijte 125 ml vode in vrečko začimb za kari omako ter rahlo kuhajte 10 minut

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kártični -a -o prid. (ȃ)
1. ki je v zvezi s ploščatim, pravokotnim kosom plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: kartična tehnologija; kartično poslovanje; Potencialni slovenski uporabniki plačilnih kartic lahko izbirajo med lepim številom kartičnih sistemov in še večjim številom izdajateljev kartic
2. teh. ki je v zvezi z napravo ali delom naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: Modem je seveda energijsko zelo varčen, saj ne vpliva drastično na avtonomijo računalnika, kakor se to dogaja pri rabi kartičnih modemov E ↑kártica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

katána -e ž (ȃ)
zelo oster rahlo ukrivljen, izvorno japonski (samurajski) meč: zabosti s katano; Slavni izdelovalec japonskih katan (rahlo ukrivljenih rezil z rezalno površino na zunanji strani loka) Masamune je živel na prehodu iz 13. v 14. stoletje; izdeloval je izjemne meče, katerih kakovost in eleganca sta še danes nepresežena E ← agl. katana, nem. Katana ← jap. katana

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kebáb -a m (ȃ)
1. jed iz mariniranega mesa, navadno govejega, piščančjega ali jagnječjega, v plasteh nataknjenega na raženj, obrezanega in pečenega, z dodano zelenjavo in omako, navadno v posebni vrsti kruha: piščančji kebab; prodajalne kebaba; Po ogledu mesta smo se odpravili po nakupih, potem pa v park na kebab
2. meso, namenjeno za take jedi: Afganistanci v svojih lahkih oblačilcih opravljajo vsakdanje dolžnosti: peko kebaba ali prodajo na enem mnogih vozičkov, ki so še dodatna ovira v prometu E ← nem. Kebab, skrajšano iz tur. şiş kebap 'ražnjič' iz şiş 'raženj' in kebap 'pečeno meso' ← arab. kabāb 'pečeno meso'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kiberščák -a m, člov. (á) rač. žarg.
kdor pogosto uporablja internet: Kiberščakom so zdaj na voljo le še kratki povzetki oziroma uvodi k posameznim geslom, za dostop do popolne vsebine pa je treba plačati naročnino E ↑kíber

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kíbicati -am nedov. (ȋ) pog.
s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori; nagovarjatiSSKJ: Pri dveh fantkih me zdaj kibicajo, da bi se morali potruditi še za kakšno punčko E (↑)kíbic

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kineziologíja -e [kinezijologija] ž (ȋ)
veda o gibanju človeškega telesa: aplikativna kineziologija; psihološka kineziologija; Študentka kineziologije na univerzi Illinois je še dodala, da bo sicer zamudila nekaj predavanj, a upa, da bo zlata kolajna zadostno opravičilo E ← agl. kinesiology, nem. Kinesiologie iz gr. kinēsis 'gibanje' + tvor. od gr. -logía

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kíropráktika -e ž (ȋ-á)
zdravstvena obravnava, ki se ukvarja z diagnostiko, terapijo in preventivo mehanskih nepravilnosti mišično-kostnega sistema ter njihovim vplivom na zdravje: Ker v uradni medicini pogosto ni našel ustreznih rešitev in odgovorov na svoja vprašanja, je svoja znanja razširil še na področja akupunkture, kiropraktike in homeopatije E ← agl. chiropractic iz gr. kheír 'roka' + (↑)práktika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klánovski -a -o prid. (ȃ)
1. ki se nanaša na skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: Oblast prevzemajo že poraženi gospodarji vojne, kriminalci in klanovske milice
2. ekspr. ki se nanaša na skupino ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: Očitno je do časa, ko bo najpomembnejša strokovnost, ne pa klanovska razcepljenost, še zelo daleč! E (↑)klán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klavzúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ)
ki je zaprt za javnost: Že imate svojega favorita in argumente zanj ali boste sedli v klavzurno sobo še neodločeni? E ↑klavzúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klicáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
večkrat, pogosto klicati: nenehno klicariti; Še po toliko letih ji nenehno pisari ostudna pisma, jo klicari in zasleduje na vsakem koraku E (↑)klícati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klonêr -ja m, člov. (ȇ)
kdor ustvarja identične kopije izvirnega organizma ali stvari: Ocen o tem, koliko so spletni klonerji pri nepoštenem poslu iztržili, še ni E ↑klonírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kloníranec -nca m (ȋ)
1. identična kopija izvirnega organizma ali stvari; klon (1): Zaradi visokih stroškov razvoja bodo prototipi klonirancev neznansko dragi
2. člov. kdor je podoben komu; klon (2): Ameriški demokrati za zdaj še neuspešno iščejo kloniranca Johna Kennedyja ali Billa Clintona E ↑klonírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kloníranje -a s (ȋ)
ustvarjanje identične kopije izvirnega organizma ali stvari: reprodukcijsko kloniranje; kloniranje človeka; Znanstveniki priznavajo, da je stopnja uspešnosti pri kloniranju živali še vedno zelo nizka E ↑klonírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

knjigárka -e ž, člov. (á)
ženska, ki dela v knjigarni, zlasti lastnica knjigarne: Knjigarka pravi, da bodo učbeniki na voljo predvidoma še pred začetkom novega šolskega leta E ↑knjigár

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

komunikológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za komunikologijo: univerzitetni diplomirani komunikolog; Psihologi, sociologi, komunikologi in še kdo že dalj časa opozarjajo, da internet močno vpliva na življenje ljudi E (↑)komunik(ácija) + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kontróling -a in controlling -a cit. [kontróling-] m (ọ̑)
upravljalni sistem podjetja, vodenega s cilji: vodja kontrolinga; Kot je povedal, bo skrbel za finance, kontroling in načrte, poleg tega pa še za vse naložbe E ← agl. controlling iz (↑)kontrolírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

korêjec -jca m, živ. (ȇ) pog.
avtomobil korejske znamke: Pri korejcu za svoj denar še zmeraj dobite polno malho dodatne opreme in sedem let garancije E univerbizirano iz koréjski avtomobíl

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kŕpanka -e ž (ŕ)
1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv; patchwork (1): Nekoč so se krpanke sestavljale z ostanki, zdaj se to počne z najprestižnejšimi materiali
2. ekspr. kar je sestavljeno iz več različnih elementov; patchwork (3): Ne potrebujemo še ene teoretične razprave o večkulturnosti, če imamo v resnici krpanko iz nepovezanih skupnosti E (↑)kŕpati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kúng fú -- -ja in kúngfú -ja m (ȗ, ȗ)
različne kitajske borilne veščine za samoobrambo: mojster kung fuja; Že cel teden nisem bil na treningu kung fuja, kar se mi v dobrem letu in pol, odkar treniram, še ni zgodilo E ← agl. kung fu ← kit. gongfu 'veščina' iz gong 'delo, dosežek' in fu v pomenu 'mož'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kvinója -e ž (ọ̑)
semena rastline Chenopodium quinoa, po izvoru iz Južne Amerike, ki se uporabljajo kot živilo: Kvinoja daje telesu poleg beljakovin in kalcija še dovolj vitamina E in vitaminov skupine B E ← nem. Quinoa ← amer. špan. quinua ← indijan. (kečua) kinwa

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

laptop -a cit. [lêptop] in lêptop -a m (ȇ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; prenosnik, prenosni računalnik: Laptop je postal za študente že kar obvezna oprema | V mojem naročju počiva dobri stari leptop, prenosni računalnik, ki ga uporabljam samo še za popotovanja E ← agl. laptop iz lap 'naročje' + ↑tòp

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

last minute -- -- cit. [lást mínit] v prid. rabi (ȃ, ȋ)
ki se nanaša na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom: last minute aranžma in aranžma last minute; last minute ponudba in ponudba last minute; Zanimanje za last minute počitnice se v zadnjih letih povečuje, gospodarska kriza pa ga samo še dodatno krepi E ← agl. last minute 'v zadnji minuti' iz last 'zadnji' in (↑)minúta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lêgice -gic ž mn. (ȇ)
hlačne nogavice brez stopala: nositi legice; Še vedno so zelo modne legice, tako enobarvne tanjše ali debelejše kot seveda vzorčaste E prenarejeno iz agl. leggings iz leg 'noga'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

legitimitéta -e ž (ẹ̑)
upravičenost, temelječa na pravni podlagi: demokratična legitimiteta; Arhitekt je razgrnil še nekaj dejstev, ki ne dajejo legitimitete premestitvi celotnega spomenika E ← nem. Legitimität ← frc. légitimité ← srlat. legitimitas 'zakonitost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

letálnik -a m (ȃ)
zračno vozilo: jadralni letalnik; brezpilotni letalnik; izbrati letalnik iz hangarja; V samo dveh dneh sta strmoglavila dva letalnika, najprej helikopter s sedemnajstimi potniki in tremi člani posadke, zatem pa še bojno letalo E (↑)létati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lífting -a m (ȋ)
kirurško zategovanje, dvigovanje obrazne kože, s čimer se doseže zlasti izravnava gub: obrazni lifting; Poleg liftinga si bo privoščil še popravek nosu in brade E ← agl. lifting iz lift 'dvigniti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku
1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini
2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

máčkaSSKJ -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
spolno privlačna ženska: Je izredno fotogenična in še dobra mačka E = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E ← agl. mail 'pošta, poštna pošiljka' ← stfrc. male 'torba' ← stfrank. *malha, prim. (↑)málha

mail2 -- v prid. rabi
e-mail2, e-poštni: mail strežnik; V Cankarjevem domu bo na ogled razstava Ženske brez meja, ki izhaja iz koncepta mail arta – umetnosti po pošti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

makadámka -e ž (ȃ) pog.
cesta iz povaljanih plasti kamna in peska; makadamska cestaSSKJ: Mnoge ceste, ki vodijo v te strmine, so še vedno le ovinkaste makadamke E univerbizirano iz makadámska césta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mápaSSKJ -e ž (ȃ)
seznam s podatki o datotekah, navadno shranjen na disku računalnika; folder: mapa z datotekami; Pri še tako vestni organizaciji map postane iskanje določenega dokumenta, programa, slike ali pesmi vse prej kot enostavno opravilo E ← nem. Mappe 'mapa', prvotneje 'ovoj za zemljevid' < 'zemljevid', ← srlat. mappa < lat. mappa 'tkanina, na kateri je narisan zemljevid' < 'tkanina, robec, prtič'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

marginálec -lca m, člov. (ȃ)
kdor ni vključen v družbeno dogajanje, življenje; obrobnežSSKJ: politični marginalec; Zmeraj se je počutil marginalca in zato so bili njegovi odnosi z drugimi še slabši E univerbizirano iz marginálen člôvek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

maskarpóne -ja in mascarpone -ja cit. [maskarpóne] m (ọ̑)
svež, mehek, kremast italijanski sir: Peresniki, ki so se v sredici še rahlo upirali, so bili prekriti s plastjo omake, ki jo je raztopil maskarpone E ← it. mascarpone, neznanega izvora

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

másters -a m (á)
zaključni športni turnir osmerice najboljših igralcev sezone, zlasti pri tenisu: sklepni masters; teniški masters; zmagovalec mastersa; Za uvrstitev na masters potrebuje igralec še nekaj dobrih rezultatov E ← agl. masters iz ↑máster1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

MBA -- in -ja [embeá in embẹá] m (ȃ) krat.
1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: Na največji poslovni šoli v Evropi lahko študirate management na stopnjah od certifikata do MBA-ja
2. šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: Po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA
3. člov. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA-jevec: vodilni MBA; Vsak četrti novi magister v ZDA je MBA E ← agl. MBA, kratica za M(aster of) b(usiness) a(dministration) 'magisterij poslovodenja in organizacije'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

MBA-jevec -vca [embeájevəc in embẹájevəc] m, člov. (ȃ)
kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA (3): MBA-jevci z elitnih univerz; Črne limuzine peljejo domov pravnike ali MBA-jevce, ki so delali ves dan pa še pozno v noč ali jutro E ↑MBA-

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mcdonaldizacija -e cit. [məgdonaldizácija] ž (á)
1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: Mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski
2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: To je lep primer mcdonaldizacije umetniških muzejev
3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: Nekateri govorijo o mcdonaldizaciji visokega šolstva, pri čemer vidijo univerzo kot sodobno samopostrežno izobraževalno institucijo E po mednarodni verigi restavracij, ki sta jo 1940 ustanovila brata Richard in Maurice McDonald v mestu San Bernardino v Kaliforniji

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mèdbesedílni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je v zvezi z različnimi povezavami med besedili in njihovimi medsebojnimi vplivi; intertekstualni: medbesedilni postopki; medbesedilne primerjave; Pisanje o knjigah se ne more udejanjiti drugače kot prek citiranja, povzemanja, evociranja in še kakšnega medbesedilnega postopka E iz mèdbesedílo iz (↑)med… + (↑)besedílo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

medmréžni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi s svetovno povezavo računalnikov v omrežje; medomrežni (2): medmrežni umetnik; medmrežna telefonija; Besedilo leksikona je še dokaz več, da je slovenščina prav tako kot angleščina izrazno močan jezik medmrežnega globalizma 21. stoletja E ↑medmréžje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

menjálniški -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na menjalnico: menjalniški tečaj; menjalniški trg; menjalniško poslovanje; Menjalniške storitve ponujajo poleg bank še drugi menjalci, ki pa morajo skleniti pogodbo z banko E (↑)menjálnica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

míkročíp -a m (ȋ-ȋ) elektr.
ploščica, navadno iz silicija, na kateri je integrirano vezje: Vsem ljubljenčkom, še posebej psom in mačkam, ki se najpogosteje izgubijo, bodo vsadili posebne mikročipe, v katerih bodo spravljeni podatki o lastniku E ← agl. microchip iz (↑)mikro… + (↑)číp

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

míksatiSSKJ -am nedov. (ī) pog.
združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto; mešati: Še nikoli prej nisem miksal plošče E ← agl. mix 'mešati' ← lat. mixtus 'mešan' iz miscere 'mešati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

minimálec -lca m, živ. (ȃ) pog.
minimalni osebni dohodek: Nekateri zaposleni so že po šestnajst let v stečajni firmi na minimalcu, pa še kar čakajo gospodarja, da bo rešil vse njihove probleme E univerbizirano iz minimálni dohódek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

míškaSSKJ -e ž (ȋ)
manjša, po obliki roki prilagojena naprava z gumbi za podajanje ukazov, ki je povezana z računalnikom in omogoča premikanje kazalca na računalniškem zaslonu: klikniti na miško; tipka miške; Novo vezje naj bi sprva uporabljali predvsem za brezžično povezavo tipkovnic in mišk z osebnim računalnikom, vendar so načrti z izdelkom še precej večji E po zgledu agl. mouse 'miš' in 'miška', kot računalniški termin prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

múltifokálni -a -o prid. (ȗ-ȃ)
1. ki ima veliko žarišč; večžariščni (1): multifokalni rak dojke; Doslej še nismo ugotovili primera progresivne multifokalne levkoencefalopatije
2. fiz. ki ima postopno spreminjajočo se dioptrijo; večžariščni (2): multifokalna očala; Multifokalne leče bolniku omogočajo dober vid na daljavo in bližino E (↑)multi… + (↑)fokálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nabijálnikSSKJ -a m (ȃ) gradb.
priprava za nabijanje, zbijanje zemlje, betona; nabijačSSKJ, žabaSSKJ: vibracijski nabijalnik; Na koncu cesto ponovno asfaltirajo in še enkrat utrdijo, pri manjših površinah to pogosto naredijo z nabijalnikom E (↑)nabíjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nadaljeváni -a -o prid. (á) pravn.
ki je storjen v več dejanjih, v različnih časih, ki si sledijo: nadaljevana goljufija; Obtožba mu je poleg nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja denarja očitala še, da je ponaredil tisoč hrvaških znamk, vendar ga je sodišče za to kaznivo dejanje zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo E (↑)nadaljeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nàj…SSKJ náj…SSKJ predpona v sestavljenkah (ȁ; ȃ)
za izražanje najvišje stopnje zaželene lastnosti, kakovosti tega, kar je pomen osnovne besede: najkulturnik; Britanska prestolnica je že sicer noro živahno, bleščeče in sploh najmesto, pred božičem pa je dogajanje še bolj razgibano – glej tudi naj E = stcslov. nai-, hrv., srb., nar. rus., češ. naj- iz (↑)na + pslov. členek *i

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nalágatiSSKJ -am nedov. (ȃ)
1. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona: nalagati s spleta na računalnik; Delavce je treba vnaprej obvestiti, da ima podjetje možnost pregledovati vsebino diskov, zato naj zasebnih datotek ne nalagajo
2. ekspr. tvesti: Nikar mi ne nalagaj teh filozofskih bedarij, ker vse to še predobro vem E ↑naložíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

napôvednikSSKJ -a m (ȏ)
1. kratka radijska, televizijska oddaja, ki opozarja na izbrane oddaje, prireditve: filmski napovednik; napovednik kulturne oddaje; Kot ste lahko videli in slišali v izjavi v napovedniku oddaje, bomo najprej govorili o precej občutljivi temi, o tem, koliko delajo naši zdravniki
2. kratka predstavitev česa kot opozorilo na predstavljeno sploh: festivalski napovednik; Projekt je še v izdelavi in za zdaj si lahko ogledate le napovednik E (↑)napóved

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

narekoválnik -a m (ȃ)
električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed; diktafonSSKJ, snemalnik (2): Vklopil je narekovalnik, v katerega je prejšnjo noč ubesedil še eno pesem, in se poslušal E (↑)narékovati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

navijáčica -e ž, člov. (á)
1. ženska, ki ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: glasna navijačica; klubska navijačica; Manjša skupina danskih navijačic je izbrala igralce, ki so jim najbolj padli v oči
2. pripadnica organizirane skupine deklet, ki na tekmah z vzklikanjem, petjem in plesom spodbuja eno izmed moštev: V odmoru, ko so za nadaljevanje tekmovanja pripravljali led, se jim je pridružil še kakšen ducat nizozemskih navijačic v oranžnih dresih, ki so skušale publiko spodbuditi, da bi pela in ploskala
3. ekspr. navdušena privrženka: Na dirkah me spremlja, ker je moja največja navijačica E (↑)navijáč

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

navijáštvo -a s (á)
1. dejavnost navijačev: nogometno navijaštvo; Navijaštvo se je pričelo razvijati v začetku 20. stoletja v ZDA, ki so še danes glavna avtoriteta na tem področju
2. ekspr. navdušena privrženost: očitati komu navijaštvo; politično navijaštvo; Pretirana gorečnost in navijaštvo lahko preideta v hujskaštvo, vse do pravega netenja medčloveškega sovraštva, nestrpnosti, diskriminacije – nasprotja demokracije E (↑)navijáč

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nèákcija -e ž (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od akcije: Nevarnost akcije je velika, nevarnost neakcije pa še večja E (↑)nè… + (↑)ákcija1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nègledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í ȅ-í)
1. ki ni prijeten za gledanje: negledljiv film; negledljiva predstava; Tekma je postala negledljiva
2. ki ga ni mogoče gledati: Še preden bodo kasete postale negledljive, jih bo treba presneti na katerega od digitalnih nosilcev E (↑)nè… + (↑)gledljív

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nèionizírani -a -o [neijonizirani] prid. (ȅ-ȋ)
ki ne vsebuje ionov: neionizirani plin; Znanstveniki še nimajo nedvoumnih odgovorov, ali električna in magnetna polja ter neionizirana sevanja neugodno vplivajo na ljudi, živali in rastline E (↑)nè… + (↑)ionizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

néoimperialízem -zma [neoimperijalizəm] m (ẹ̑-ī)
težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: Svet je zaradi ameriškega unipolarnega neoimperializma postal bolj nevaren in še bolj razdeljen, ZDA pa manj varne in bolj ranljive kot kdaj prej E ← nem. Neoimperialismus, agl. neo-imperialism iz (↑)neo… + (↑)imperialízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nèolastnínjeni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je v zvezi s tem, kar ni olastninjeno: neolastninjeni družbeni kapital; neolastninjena zavarovalnica; neolastninjeno premoženje; Lastniške certifikate bodo lahko unovčili tisti, ki so upravičeni do interne razdelitve ali notranjega odkupa v še neolastninjenih podjetjih E (↑)nè… + ↑olastníniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nèpodpís -a m (ȅ-ȋ)
dejstvo, da kaj ni podpisano, se ne podpiše: nepodpis sporazuma; Razlogov za nepodpis pogodbe za zdaj še ni natančneje pojasnil E (↑)nè… + (↑)podpís

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nèvolívec -vca m, člov. (ȅ-ȋ)
kdor (koga) ne voli: potencialni nevolivci; Še dobro, da so volitve jeseni, saj se trenutno večina volivcev ravna po načelu, da je najbolj racionalni volivec nevolivec E (↑)nè… + (↑)volívec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

newager -ja cit. [njuêjdžer] m, člov. (ȇ)
pripadnik new agea, nove dobe; novodobnik: Za civilno služenje vojaškega roka se odločajo še newagerji in pripadniki drugih starejših orientalskih sekt E ← agl. New Ager iz ↑new age1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

níšaSSKJ -e ž (ī) navadno v zvezi tržna niša
priložnost za prodajanje določenega izdelka, storitve, ki se še ne pojavlja na trgu: Podjetniki so izkoristili dosežke sodobne tehnologije, ki je odprla številne tržne niše z visoko dodano vrednostjo E ← nem. Nische ← frc. niche iz stfrc. nichier 'gnezditi'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nouveau riche1 -- -- cit. [nuvó ríš] m (ọ̑, ȋ)
družbeni sloj, ki je obogatel pred kratkim in na hiter način: Kaj pa nouveau riche, ki si je še predvčerajšnjim požvižgaval vesele viže, ve, koliko simfonij je napisal Beethoven in da se med stavki klavirskega koncerta ne ploska E ← frc. noveau riche 'novi bogataš'

nouveau riche2 -- -- v prid. rabi
Ali čutite to novo plat nouveau riche slovenske mentalitete?

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

novorevijáš -a m, člov. (á)
sodelavec revije Nova revija: Kljub priznanosti revije in njenemu potrjenemu prispevku k slovenski kulturi in družbi zadnjih dvajset let pa temeljne ideje novorevijašev še niso dovolj zasidrane v splošni slovenski misli E po imenu revije Nova revija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odzračeválnik -a m (ȃ)
naprava, ki omogoča odstranjevanje, izpuščanje zraka iz česa: avtomatski odzračevalnik; odzračevalnik cevovodov; odzračevalnik za gorivo; Najprej bodo odpravili občasne in za prebivalce zelo moteče emisije ob uhajanju prahu skozi odzračevalnik, nato pa zamenjali še filtrirni del naprave E (↑)odzračeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ómbudsmanstvo -a s (ọ̑)
dejavnost in poslanstvo varuha človekovih pravic: Mnogi te vloge še vedno ne razumejo in si ombudsmanstvo predstavljajo kot izključno pritožbeni organ E ↑ómbudsman

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

opioíd -a [opijoid-] m (ȋ) farm.
zdravilo za lajšanje hudih bolečin, ki vsebuje opij: Samo 12 odstotkom bolnikov so zdravniki predpisali močan opioid, 30 odstotkov bolnikov pa še dodatno jemlje zdravila brez recepta, da bi si olajšali bolečino E ← agl. opioid, nem. Opioid iz (↑)ópij

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

opredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr.
opredeliti: Najnovejši razred avtomobilske serije je še težje opredalčkati kot predhodnega
// opredeliti se: Kot je običajna praksa pri označbah glasbenih žanrov, je bilo le malo glasbenih skupin, ki so se želele opredalčkati E ↑predálčkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

orwellovstvo -a cit. [órvelou̯stvo] s (ọ̑)
delovanje v smislu nazorov o družbi, izkazanih v Orwellovem romanu 1984, ali na njih temelječi miselnosti o totalitarni oblasti, ki posamezniku z izvajanjem nadzora in manipulacijo omejuje zasebnost in svobodo: Državljani lahko pričakujemo še kaj hujšega kot le orwellovstvo ali nadzor tako imenovanega velikega brata E ↑orwellovski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osamosvojítelj -a m, člov. (ȋ)
kdor pripomore k samostojnosti, neodvisnosti države: slovenski osamosvojitelji; Država ne more in sme biti mačehovska do osamosvojiteljev, še posebej miličnikov, sedanjih policistov, ki smo aktivno sodelovali v neposredni osamosvojitvi naše države E (↑)osamosvojíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ožíljenost -i ž (ȋ)
razporeditev žil na tkivu: ožiljenost listov; ožiljenost tumorja; ožiljenost mišic; Populacijo kranjske čebele v Sloveniji smo še enkrat preučili, tokrat na podlagi ožiljenosti kril E ↑ožíliti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

paničáriti -im nedov. (á ȃ) pog.
razburjati se po nepotrebnem in s tem zapletati stvari: Pred tremi dnevi sem se odločil, da nekaj časa še ne bom paničaril zaradi tega, ker nisem prejel potrdila o nekaznovanju v matični državi E ← hrv., srb. paničáriti iz (↑)pánika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

párka -e ž (ȃ)
topla športna jopa s kapuco: To jesen je moda poleg rebrastega suknjiča iz svoje študentske omare potegnila še parko E ← agl. parka, rus. párka, verjetno iz samojedščine

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

PC -ja [písí in pẹcé -êja in pəcə̀] in písí -- m (ȋ-ȋ; ẹ̑ ȇ; ə̏) krat.
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; osebni računalnik: datotečni sistem PC-ja; Podjetje bi še vedno izdelovalo izvirni PC E ← agl. PC, kratica za p(ersonal) c(omputer) 'osebni računalnik' iz (↑)personálen in (↑)kompjúter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pedalíranje -a s (ȋ)
1. pritiskanje na pedal kolesa: enonožno pedaliranje; Brez električnega pogona gre pedaliranje prav lahko, ker je konstrukcija kolesa posrečena
2. ekspr. vožnja s kolesom: Na čakalni listi je bilo vsaj 200 pedaliranja željnih in na koncu je Kras doživelo kar 700 kolesarjev, če ne še kakšen več E ↑pedalírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pedalírati -am nedov. (ȋ)
1. pritiskati na pedal kolesa: Kadar koli pedalirate, vam pomaga še elektromotor
2. ekspr. voziti se s kolesom: Po planinski poti ne moreš pedalirati E ← nem. pedalieren iz (↑)pedál

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pekáčSSKJ -a m (á)
zapisovalnik podatkov na CD-, DVD-nosilec: vgraditi pekač; zamenjati pekač; Če se vam ne mudi, počakajte eno leto, ko bo trg poln takšnih pekačev in bo za izpopolnjen snemalnik treba odšteti le še desetino te cene E (↑)pêči

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

perfekcionístičen -čna -o [perfekcijonističən] prid. (í)
1. ki si prizadeva za popolnost, dovršenost svojega dela: Je topel in odprt, ima velik socialni čut, je zelo natančen, včasih prav pretirano perfekcionističen
2. ki izraža, kaže prizadevanje za popolnost, dovršenost: perfekcionistična arhitektura; perfekcionistična izvedba; perfekcionistična kultura; Lastni rezultati, ki jih je dosegel s perfekcionističnim in trdim delom, so mu še danes v ponos
3. ki se nanaša na perfekcioniste: perfekcionističen slog; perfekcionistična natančnost; Perfekcionistični način vodenja poudarja zelo visoke standarde za uspešnost izvedbe delovnih nalog E ↑perfekcioníst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

performatív -a m (ȋ)
1. telesno dejanje, s katerim nastopajoči neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: Pravilno in natančno izvajanje obrednih kretenj in performativov zadostuje, da so tradicionalne dolžnosti izpolnjene
2. jezikosl. izjava, s katero se neposredno uresniči dejanje, ali izjava, ki je že sama dejanje: teorija performativa; eksplicitni performativ; Austin se je še posebno zanimal za izražanje, ki učinkuje na delovanje s samim aktom izrekanja; skoval je novo besedo za tovrstno izreko: performativ E ← agl. performative iz perform 'uprizoriti, izvršiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pêrzijec -jca m, živ. (é)
maček perzijske pasme: mešanec med perzijcem in navadnim mačkom; Če je še nedolgo od tega večina felinološko nepoučenih pri nas od pasemskih muc poznala kvečjemu perzijce, je zdaj mogoče videti že prav raznovrstno paleto E univerbizirano iz pêrzijski máček

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

phishing -a cit. [fíšing-] m (ȋ)
nezakonita pridobitev spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se navadno doseže s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani; ribarjenje: Med najbolj priljubljenimi zlorabami je še vedno phishing ali izdajanje za znano spletno stran, ki dobrodelneže nagovarja k vpisu številke kreditne/plačilne kartice E ← agl. phishing iz fishing 'ribarjenje' iz fish 'riba'

phishing -- v prid. rabi
phishing filter; phishing napad; Novejša različica spletnega brskalnika ima močnejše in varnejše filtre pred škodljivimi programi, phishing stranmi in nadležnimi piškotki, ki ogrožajo našo varnost, zasebnost in osebne podatke

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

píkniški -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na piknik: pikniški prostor; pikniška kulinarika; Še posebej v poletnih mesecih puščajo na obali odpadke, pikniška pogorišča ali pa mečejo smeti v morje E (↑)píknik1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

piratizíranje -a s (ȋ)
nezakonito prisvajanje, razmnoževanje izdelka elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: piratiziranje glasbe; Analitiki ocenjujejo, da je zaradi piratiziranja izgubljeno kar 125.000 delovnih mest v EU, piratiziranje pa še vedno narašča E ↑piratizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pívce -a s (ȋ) ekspr.
pivo: iti na pivce; pivce za živce pitje piva za sprostitev; Odpravil se je za točilni pult po še eno pivce E (↑)pívo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pláner -ja m (á)
1. list, zvezek za vpisovanje načrtov, obveznosti, dolžnosti: Elektronske priprave še vedno niso izpodrinile papirnatih rokovnikov, planerjev, adresarjev
2. elektronska priprava za vpisovanje načrtov, obveznosti, dolžnosti: V dobi dlančnikov, elektronskih planerjev in osebnih računalnikov so predstavili neke vrste izjemnost – dnevnik oziroma osebni planer E ← agl. planner iz (↑)plán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plečnikológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikoslovec: S to knjigo cerkev v Bogojini še bolj vabi k ogledu, plečnikologe pa k nadaljevanju dela E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plečnikoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikolog: Podpiram tudi zamisel o gradnji mostu, vendar bo treba rešiti še dileme, ki jih odpirajo naši plečnikoslovci glede uporabe že izdelanih projektov E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

počitnikoválec -lca [in počitnikovau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor preživlja počitnice, dopust, navadno zunaj stalnega bivališča; počitničarSSKJ, počitnikarSSKJ: Ponudba za kolesarje je kljub nekaterim pomanjkljivostim v Sloveniji že zdaj precej privlačna, še bolj pa bi se morali posvetiti družinskim počitnikovalcem z otroki E (↑)počitnikováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podcénjen -a -o prid. (ẹ́)
ki mu je prisojena manjša vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenjene delnice; podcenjena vrednost; In na še eno kritično točko bi proti koncu opozoril, to je, v proračunu je podcenjen tudi pomen razvoja podeželja E (↑)podcéniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podčrtáj -a m (ȃ)
grafično znamenje, podobno pomišljaju, ki se piše pod nivojem črk in povezuje dve besedi ali dva znaka: Preverjanje pravilnosti vnesenega e-naslova zahteva vnos, ki vključuje znak @, preostali znaki pa morajo biti le črke, števke in morda še posebna znaka, vezaj in podčrtaj E (↑)podčŕtati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podhránjenostSSKJ -i ž (ā) ekspr.
premajhna, preslaba preskrbljenost s čim: finančna podhranjenost; kadrovska podhranjenost; podhranjenost kulture; V krajevni skupnosti so še enkrat opozorili na naložbeno podhranjenost drugega največjega predela občine, vendar pa so zadovoljni z napovedanimi naložbami E (↑)podhránjen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podlúbnik -a m, živ. (ȗ) nav. mn., zool.
hrošč, ki živi pod lubjem ali v lesu: smrekov podlubnik; napad podlubnikov; zatiranje podlubnikov; V zavodu še opozarjajo, da podlubniki niso problematični le v gozdovih, temveč tudi v skladiščih lesa in na žagah E iz podlúbni iz pod lúbom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pòdmení -ja in podmenu -ja cit. [pòdmení] m (ȍ-ȋ)
računalniški meni, ki se odpre iz drugega menija in ponudi seznam novih ukazov ali izbir: prikazati podmeni; izbrati iz podmenija; Ima narejen horizontalni meni, vendar bi rad, da se še podmeni odpre v horizontali in ne navpično E (↑)pod... + ↑mení

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pòdpoménka -e ž (ȍ-ẹ̑) jezikosl.
beseda z ožjim pomenom, ki izraža podrejeni pojem v razmerju do besede s širšim pomenom; hiponimSSKJ: Besede so glede na stopnjo prekrivanja pomenov označene kot sopomenke ali delne sopomenke, včasih je poleg najti še podpomenke in protipomenke E (↑)pod... + ↑poménka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pokomentírati -am dov. (ȋ)
izraziti (svoje) mnenje, stališče: pokomentirati dogajanje; kratko pokomentirati; Poslanci večinoma predstavijo svoj pogled na kandidata in njegovo področje, na široko opišejo okoliščine in svoje mnenje še pokomentirajo E (↑)komentírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poligráfSSKJ -a m (ȃ)
naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pomládnik -a m, člov. (ȃ) nav. mn.
član, pristaš pomladne stranke: slovenski pomladniki; Državljani, ki so volili pomladnike, od te vlade, še posebej pa od njenega predsednika, veliko pričakujejo E (↑)pomlád

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

popízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
zelo se razjeziti, razburiti in navadno začeti grobo, glasno preklinjati: Pogledam skozi okno in zarobantim, da bom čisto zares popizdila, če bom morala po vsem skupaj še v tem dežju hoditi do doma E ↑pízditi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posêmplati -am in posamplati -am cit. [posêmplati] dov. (ȇ) glasb. žarg.
z elektronsko napravo vzeti vzorce zvoka, glasbe v določenih časovnih presledkih in jih združiti v novo celoto: Himno veselja in žuriranja so fantje posemplali: izrezali so jo iz dvajset let stare disko uspešnice in naredili še boljši komad, kot je bil izvirnik E ↑sêmplati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

postênje -a s (é)
delno ali popolno omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: skupinsko postenje; terapevtsko postenje; Za mano je drugi dan posta, za mnoge eden najtežjih v obdobju postenja, ko se telo še ni povsem sprijaznilo, da je brez hrane E (↑)postíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pòsttítovski -a -o in pósttítovski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ)
ki se nanaša na čas po Titu: posttitovska identiteta; posttitovska Jugoslavija; Iz jugoslovanske prestolnice je poročal v času posttitovskega razkrajanja države, ko se še ni smelo govoriti o krizi, kvečjemu o zaostrenih gospodarskih razmerah E (↑)póst... + títovski po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pòsttotalitárni -a -o in pósttotalitárni -a -o prid. (ȍ-ȃ; ọ̑-ȃ)
ki je v zvezi s časom po padcu totalitarizma: posttotalitarna družba; posttotalitarne sile; Še posebej ga zanima gradnja demokracije v posttotalitarnih državah E (↑)póst... + (↑)totalitárni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

potrésnikSSKJ -a m (ẹ̑) gradb.
zidak, navadno vogelni, skozi katerega se napelje armaturno železo; protipotresnik, protipotresni zidak: Vse skupaj je povsem enako, kot če bi prvi zidarski mojster postavil dobre temelje novi hiši, zbetoniral potresnike in plošče ter postavil še nosilne stene zanjo E (↑)potrès

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

PR -- [píjár] m (ȋ-ȃ) krat.
načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piar1 (1), piarovstvo, stiki z javnostmi: strokovnjak za PR; Še pred nekaj dnevi je bila vodja marketinga in PR za blagovno znamko E ← agl. PR, kratica za p(ublic) r(elations) 'odnosi z javnostmi'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prábábi -- ž, člov. (ȃ-ȃ) pog.
prababica: prababi in pradedi; Prababi je odličnega zdravja in se super drži, samo ni navdušena nad tem, da bo praprababica, pravi, da je še premlada E (↑)prá... + ↑bábi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prápòk -póka in prápók -a m (ȃ-ȍ ȃ-ọ́; ȃ-ọ̑)
eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; veliki pok (1): model prapoka; Še vedno ne vedo, zakaj je do prapoka sploh prišlo, in tudi tega ne razumejo, zakaj se je vesolje med širjenjem tako hitro napihnilo E (↑)prá... + (↑)pòk1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

precénjenost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje precenjenega: precenjenost delnic; precenjenost evra; Ker se regulativa in pravila igre na finančnih trgih še določajo, so nevarnosti za precenjenost naložb in morebitne globoke padce toliko večje E (↑)precéniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prečekírati -am dov. (ȋ) pog.
pregledati: prečekirati vsa plačila s kreditnimi karticami; Marsikdo mora takoj zjutraj pogledati na internet in tudi tik pred spanjem še na hitro prečekirati mejle E ↑čekírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

predozíranje -a s (ȋ)
odmerjenje, uporaba, zaužitje prevelike količine česa, navadno zdravila, mamila: umreti zaradi predoziranja; predoziranje s heroinom; nevarnost predoziranja; Dobra lastnost novega zdravila je še manjša možnost predoziranja in smrti zaradi zastoja dihalnih funkcij E ↑predozírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prèdrákav -a -o prid. (ȅ-á)
ki se nanaša na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakasta tvorba; predrakast: predrakavi polipi; predrakave spremembe; zdraviti predrakava obolenja; Tako bi še dovolj hitro odkrili lezije v predrakavi fazi, ko je polip mogoče odstraniti brez težav E iz pred rákom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prèdvpís -a m (ȅ-ȋ)
predhodni vpis: predvpis abonmajev; Rok za predvpis se je pravkar iztekel, zato natančnejših podatkov še nimajo, bolj zanesljivo informacijo o predvidenem številu vpisanih bodo lahko posredovali po prvem februarju E (↑)pred... + (↑)vpís

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prêjšnjič prisl. (ē)
ob prejšnji priložnosti; prejšnjikratSSKJ: Ocena dela vlade je ta mesec nekoliko nižja kot prejšnjič, še vedno pa precej višja kot večji del lanskega leta E (↑)préjšnji

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prenajédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte!
2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov
3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti E (↑)prenajésti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pretóčenSSKJ -čna -o prid. (ọ̑)
1. ki omogoča normalen potek prometa, premikanja: prometno bolj pretočen; To je slabo pretočna cesta, brez pravega pretočnega prometa
2. ki omogoča hitro, učinkovito in raznovrstno zadovoljevanje potreb uporabnikov, zainteresiranih: Ministrstvo ne sme biti ozko grlo, temveč pretočna institucija
3. ki se prenaša prek interneta ali drugih omrežij in se predvaja sprotno ali z majhno zakasnitvijo: pretočna glasba; Po določilih in omejitvah glasbene industrije bo spremenjeni zapis datotek ponujal le izbrane vsebine, pa še to le kot pretočne zapise, ki jih ni mogoče kopirati E (↑)pretòk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pribítSSKJ -a -o prid. (ȋ) pog.
ki je omamljen, pijan; zadet: Če kadiš res dobro travo, si pribit gotovo še šest ur E (↑)pribíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prostotrgovínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na trgovino brez trgovinskih omejitev; prostotržni: prostotrgovinsko območje; prostotrgovinska združenja; Številne ugodne možnosti za medsebojno trgovino, ki jih je zagotovil prostotrgovinski sporazum, so še neizrabljene E iz prôsta trgovína

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prostotŕžni -a -o prid. (r̄)
ki je v zvezi s trgom brez trgovinskih omejitev; prostotrgovinski: prostotržni sporazum; regionalna prostotržna območja; Demokratične institucije same po sebi še niso dovolj za demokratično družbo, tako kot prostotržne institucije niso garant za razcvet sodobnega trga E iz prôsti tŕg

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prótidámpinški -a -o in protidumpinški -a -o cit. [prótidámpinški] prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, se uporablja proti dampingu: protidampinški postopki; protidampinški ukrepi; protidampinška carina; Protidampinška zakonodaja še vedno ni dodelana in v celoti sprejeta E ↑prótidámping

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prótitóčni -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki se uporablja proti toči: protitočna obramba; protitočna raketa; Lanska neurja so protitočne mreže zdržale, in če so zdržale lani, bodo tudi še naslednjih 20 let E iz próti tóči

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prótivnétni -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti vnetju: protivnetni učinek; protivnetna snov; protivnetna zdravila; Uporaba pripravkov iz šentjanževke je pri poškodbah in obolenjih kože še zlasti priporočljiva zaradi protivnetnega delovanja E iz próti vnétju

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rádijka -e ž, člov. (á)
radijska delavka: Jaz kot radijka si še posebej prizadevam za to, da je jezik lep E (↑)rádijec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rádioúra -e [radijoura] ž (ā-ȗ)
naprava z uro in radiem ter vgrajenim časovnikom, ki omogoča časovno nastavitev za začetek igranja radia; radiobudilka: Vsaka soba ima poleg ostalih udobnosti še TV sprejemnik, radiouro, telefon in priključek za delo z računalnikom E (↑)rádio + (↑)úra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ráftati -am nedov. (ȃ)
pluti, spuščati se z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah: Raftamo z manjšimi čolni, v katerih so lahko poleti največ trije veslači; za zimske avanture pa vzamemo iz njih lesene klopi in povečamo prostor še za dve do tri osebe E ↑ráft

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rágbijski -a -o in rugbyjski -a -o cit. [rágbijski] prid. (ȃ)
ki se nanaša na ragbi: Vročica svetovnega ragbijskega prvenstva se je sicer že zdavnaj ohladila, a nekaj visoke temperature je še ostalo tudi pri slovenskih poveličevalcih te športne igre E (↑)rugby

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rapanje -a cit. [rêpanje] in rêpanje -a s (ȇ)
izvajanje zvrsti popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Kombinacija tradicije in rapanja je razčlenila še eno diasporo glasbe sveta in odprla novo smer, v katero se bodo podali ustvarjalci iz urbanih okolij | Največji dogodek festivala bo prav gotovo slovensko prvenstvo v improviziranem repanju E ↑rapati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rapati -am cit. [rêpati] in rêpati -am nedov. (ȇ)
izvajati zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Mi še vedno rapamo na beat, in sicer največkrat kar v živo z bendom | Prvič je javno repal na nekem hiphop partiju v Zagrebu E ↑rap1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

raverka -e cit. [rêjverka] in rêjverka -e ž, člov. (ȇ)
ženska, ki se navdušuje za rave glasbo: Pred leti sem bila še zaprisežena raverka, zdaj poslušam pop | Enaindvajsetletna rejverka zadnja štiri leta redno zahaja na rave partyje E ↑raver

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razgrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr.
kdor zlasti z nasilnim vedenjem kaže svojo razburjenost, jezo, ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: Kri med navijači je zavrela, ko so hoteli možje v modrem odstraniti navijače s stadiona, posledice pa so bile hude, saj so se razgreteži spravili še na uničevalski pohod po mestu E (↑)razgréti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razmagnétenje -a s (ẹ̑)
odprava magnetnega delovanja: Monitorju lahko očitamo predvsem neenakomernosti, saj je slika na desnem delu še vedno nekako lisasta; tudi razmagnetenje ni pomagalo E (↑)razmagnétiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razširljívi -a -o prid. (í)
ki se da razširiti: razširljivi pomnilnik pomnilnik, ki ima poleg osnovnega pomnilnika še vložišče za dodatno pomnilniško kartico; Začnemo z enim vsebinskim področjem, pozneje pa mu postopoma dodajamo nova ali po potrebi več delnih razširljivih področij E (↑)razšíriti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

reprocesírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ločiti uporabne materiale iz uporabljenega, izrabljenega goriva: Vodstvo države je sporočilo, da so iz goriva v reaktorjih reprocesirali 8000 plutonijevih palic, kar je dovolj za izdelavo vsaj še ene jedrske bombe E iz (↑)re… + (↑)procesírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

samohódkaSSKJ -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki hodi sama, zlasti v hribe: Se še spomniš: bila si najboljša samohodka in tekačica E (↑)samohódec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sámopoškodováti se -újem se dov. in nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ)
namerno poškodovati sam sebe: samopoškodovati se v znak protesta; Depresija se je še poglabljala: porezal se je, se samopoškodoval in doživel nekaj napadov panike, zato ga je osebni zdravnik napotil k strokovnjaku v lokalno psihiatrično enoto E (↑)samo... + (↑)poškodováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sangria -e cit. [sangríja] in sangríja -e ž (ȋ)
pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: Sangria je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih | Za poletno osvežitev letos še posebej priporočajo slavno špansko pijačo sangrijo E ← špan. sangria iz sangre 'kri' < lat. sanguis

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

scenarístika -e ž (í)
1. dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem, dodelovanjem scenarijev: Hja, hollywoodska scenaristika je definitivno v krizi
2. veda o tej dejavnosti: Grem do knjigarne, ki je namenjena samo filmom oziroma še posebej scenaristom, saj je notri na milijone knjig o filmih in scenaristiki E (↑)scenaríst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

scintigrafíja -e ž (ȋ) med.
preiskava, pri kateri se s posebno kamero naredi slika preiskovanega organa na podlagi šibkega sevanja prej vnesene radioaktivne snovi: Bolniku opravijo rentgensko sliko pljuč, v primeru drugih simptomov pa še druge preiskave, denimo scintigrafijo kosti, če bolnik toži zaradi bolečin v kosteh E ← agl. scintigraphy, nem. Szintigraphie iz lat. scintillāre 'iskriti se' iz scintilla 'iskra' + (↑)grafíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

scrabble -la cit. [skrêbəl] m (é)
družabna igra na igralni deski, na kateri igralci iz črk na ploščicah, ki jih vlečejo iz skupne vreče, sestavljajo besede kot pri križanki: Presenetilo ga je, da je scrabble v dobi računalniških konzol in drugih elektronskih igric še vedno tako priljubljen E po imenu igre agl. Scrabble® ameriško-kanadskega proizvajalca Hasbro iz scrabble 'čečkati' ← niz. schrabbelen iz schrabben 'praskati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

SDS-ovski -a -o [esdeêsou̯ski in esdẹêsou̯ski] in SDS-jevski -a -o [sədəsə̀jeu̯ski] prid. (ȇ; ə̏)
ki se nanaša na Slovensko demokratsko stranko; esdeesovski: SDS-ovski poslanec; Kandidatom na desni strani bo poskušal vzeti glasove še SDS-ovski kandidat E po kratici SDS za S(lovenska) d(emokratska) s(tranka)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sêropózitiven -vna -o prid. (ȇ-ọ̑)
1. med. ki je glede na test seruma pozitiven: Po znanih podatkih je več kot 10 % zaprtih oseb seropozitivnih na virus hepatitisa C in še več na virus hepatitisa B
2. ki je okužen z virusom HIV: Spremljajo človeka, ki je postal seropozitiven pred 13 leti, pred osmimi je zbolel za aidsom – a je živ E ← nlat. seropositivus iz (↑)sêrum + (↑)pózitiven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sirtáki -ja m (ȃ)
družabni ples v krogu, po izvoru iz Grčije: Po četvorki so sledili še kankan, sirtaki in dunajski valček E ← nar. ngr. syrtákē iz syrtós 'kólo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ská1 -ja m (ȃ)
zvrst zabavne glasbe po izvori z Jamajke, za katero sta značilna hitrejši ritem in podobnost z reggaejem: Zasedba v svoji glasbi prepleta ska, punk, hardcore, reggae, metal, rock in še kaj E ← jamajško agl. ska, nejasnega izvora

ská2 -- v prid. rabi
ska glasba; ska skupina; Na malem odru sta nastopili skupini, ki sta s klasičnimi ska ritmi dobro ogreli občinstvo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skating -a cit. [skêjting-] in skêjting -a m (ȇ)
tehnika teka na smučeh, pri kateri je gibanje podobno drsanju: V prvem krogu skatinga sem še skušala teči z najboljšimi, potem pa sem dojela, da ne morem | Tekaško progo za skejting in ob njej smučino za klasični korak je treba s teptalci vleči vsaj vsak drugi dan E ← agl. skating iz ↑skêjt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skêjtanje -a s (ȇ) pog.
šport, pri katerem se vozi z rolko; rolkanje: Rad hodim v hribe in se ukvarjam še z drugimi športi, kot je npr. skejtanje E ↑skêjtati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: Fotokopije je skeniral in jih objavil na spletu
// ekspr. na hitro prebrati, pregledati: Časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo
2. vnesti črtno kodo v računalnik: Kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo cene izdelkov
3. pregledati stanje: Spomenik so skenirali zaradi izdelave dvojnika in selitve, čeprav še niso preverili, ali ga je sploh mogoče prestaviti
// nedov. ekspr. pozorno, kritično opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune E ← agl. scan 'preleteti, bežno pregledati, posneti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skíper -ja m, člov. (í)
vodja posadke jadrnice: Skiper mora biti tudi dober psiholog, saj mora uravnavati odnose, ki so na tako utesnjenem prostoru, kot je jadrnica, lahko še posebej napeti E ← agl. skipper, prvotno 'kapitan', ← srniz. scipper iz scip 'ladja'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

SLS-ovec -vca [eselêsovəc] in SLS-jevec -vca [sələsə̀jevəc] m, člov. (ȇ; ə̏)
član, pristaš Slovenske ljudske stranke; eselesovec: V občinskem svetu bodo med drugim sedeli še trije SDS-ovci, dva SD-jevca in en SLS-ovec E po kratici SLS za S(lovenska) l(judska) s(tranka)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sníf -a m (ȋ) pog.
vdih mamila skozi nos ali odmerek za tak vdih: Zgodilo se mi je, da sem bil blazno zadet od trave, potem pa so mi dali še snif kokaina E ← agl. sniff 'vohanje, vdihljaj' iz ↑snífati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

spéleoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje bolezni dihal v naravnih votlinah in nekdanjih rudnikih: S speleoterapijo pri pacientih skušajo normalizirati delovanje imunskega sistema, ugodna je pri alergijah, še posebej pri mlajših ljudeh, in pri zdravljenju dihalnih poti E ← nem. Speleotherapie iz (↑)speleo... + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sprêjanje -a s (ȇ)
nanašanje spreja na kaj: V obupnem poskusu, da bi se uprli trajnam, barvanju in sprejanju ji bodo lasje nekega dne še izpadli
// risanje, zlasti grafitov, s sprejem na kaj: V času sprejanja imajo grafitarji pogosto pri sebi samo nekaj sprejev, saj z manjšo količino laže pobegnejo E ↑sprêjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sprogramírati -am dov. (ȋ)
1. pripraviti nov računalniški program ali del njega, navadno s programskim jezikom: Nekega večera nisem mogel zaspati in sem idejo zrisal na robček, nato sem jo v enem dnevu sprogramiral za splet, pozneje pa še mobilno različico
2. ekspr. načrtno razviti ali zavreti določene sposobnosti, lastnosti koga: Družba me je sprogramirala tako, da bi se ji pustil avtomatično voditi: moje misli imajo vgrajen filter družbene zavesti E ↑programírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sŕfar -ja in surfar -ja cit. [sə̀rfar] m, člov. (ȓ) pog.
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, surfer (1): V vodi je bil en srfar, na obali pa se je spravljalo v vodo še kar nekaj drugih
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: Ker naj bi bili tu najboljši valovi, se tu zbirajo najboljši srfarji in tudi najboljši reševalci iz vode
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), surfer (2): »Ugrabljali« smo tiste srfarje po internetu, ki so v iskalnike vtipkali določeno ciljno besedo E ↑surfati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

stigmatizíranec -nca m, člov. (ȋ)
1. kdor je označen, zaznamovan s čim negativnim: Kdor hoče spremeniti družbo zares, mora vanjo poklicati vse, tudi zavržence, pokvarjence, stigmatizirance
2. rel. človek, ki ima Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa: Pravi stigmatiziranci so stigme dobili skozi meditativno poglobitev in jih menda ne razkazujejo v javnosti, še zlasti ne v tržne ali celo ideološke namene E (↑)stigmatizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

stínger -ja m (ī)
bodičast trak za prisilno ustavljanje motornih vozil: Policisti se urijo tudi za ustavljanje motornih vozil z enim ali več policijskimi vozili ob hkratni uporabi stingerjev in še nekaterih novejših naprav, namenjenih za ustavljanje težkih tovornjakov E ← agl. stinger iz sting 'bosti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

súhicaSSKJ -e ž, člov. (ȗ) ekspr.
zelo suha ženska: V zadnjem letu se je nekoliko zredila, a je še vedno prava suhica E (↑)súhec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

súperca -e ž (ȗ) pog.
liter piva, postreženega v kozarcu: Kakšna superca mi včasih še kako zapaše E iz súperica iz (↑)súper

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

súpermodélka -e ž, člov. (ȗ-ẹ̑)
vrhunska manekenka: Priznala je, da je, odkar ni več aktivna supermodelka, res pridobila nekaj kilogramov, toda še vedno se v svoji koži počuti odlično E ↑súpermodél

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

surfSSKJ -- cit. [sə̀rf] v prid. rabi (ə̏)
ki se nanaša na zvrst popularne rock glasbe, nastale v 60. letih 20. stoletja, za katero je značilen poudarjen zvok električnih kitar in izrazita melodičnost: surf glasba; Na surf festival smo uvrstili tudi rockabilly skupino in s tem še bolj povezali dva zelo sorodna žanra šestdesetih let E ← agl. surf iz ↑surfati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

surfatiSSKJ -am cit. [sə̀rfati] in sŕfati -am nedov. (ə̏)
pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, deskati (3): Če surfate po internetu, je dobro, da to počnete varno | Še najraje ob prostih urah srfam po spletu in srkam kakšno kavico E ← agl. surf, prvotneje 'deskati na valovih', prvotno 'butanje, kipenje valov'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro?
2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka
3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šuménka -e ž (ẹ̄)
tableta, ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi; šumeča tableta: zaužiti eno do dve šumenki na dan; Šumenke vsebujejo poleg učinkovine še veliko drugih sestavin, ki jim omogočajo, da po raztapljanju v vodi ne izgubijo svoje učinkovitosti E (↑)šuméti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

teleportácija -e ž (á)
hipni prenos mase na velike daljave: Edina rešitev je stroj za teleportacijo, ki ga je avtor že izumil in patentiral, samo še denar za izdelavo mu manjka E ← agl. teleportation iz (↑)tele… + (trans)portation 'prenos' iz (↑)transpórt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

têlnétni -a -o prid. (ȇ-ẹ̑)
ki je v zvezi s telnetom: Uporabniški vmesnik so sicer od telnetnih časov malce posodobili, še vedno pa je v primerjavi z mnogimi tekmeci prav primitiven E ↑têlnet

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tiramisú -ja m (ȗ)
sladica iz maskarponeja, čokolade, otroških piškotov, kave: Italijani še vedno trdijo, da mora sestavina ene najboljših in najrazkošnejših sladic, tiramisuja, obvezno biti najboljša kava E ← it. tiramisu iz tira 'potegni' + mi 'me' + su 'gor'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tísočodstótni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ekspr.
ki v določeni lastnosti dosega zelo veliko mero: tisočodstotni uspeh; tisočodstotna varnost; Obnašajo se, kot bi bili še vedno v obdobju tisočodstotne inflacije E k tísoč odstótkov

tísočodstótno prisl. (ȋ-ọ̑)
Njegova mirna in premišljena narava je tokrat odpovedala tisočodstotno

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trábi -ja m, živ. (ȃ) pog.
tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Zwickaua; trabantSSKJ: Trabije danes vozijo samo še reklamni agenti, ki poskušajo vzbuditi pozornost mimoidočih E ← nem. Tra(b)bi iz (↑)trabánt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tránsdisciplinárnost -i ž (ȃ-á)
lastnost transdisciplinarnega: Letos je festival prvič razdeljen na discipline, kar naj bi še posebej poudarilo njegovo transdisciplinarnost E ↑tránsdisciplinárni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tránsspôlni -a -o prid. (ȃ-ȏ)
ki je v zvezi z osebami, ki so spremenile svoj družbeni spol s pomočjo operacije, hormonske terapije ali v govoru uporabljajo oblike za nasprotni spol: transspolni aktivist; pravice transspolnih ljudi; S parado ponosa želijo opozoriti na prisotnost, delo in življenje lezbijk in gejev, biseksualnih in transspolnih oseb v družbi in na njihove še neuresničene zahteve po spoštovanju človekovih pravic E po zgledu agl. transgender iz (↑)trans… + (↑)spôlen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tréking -- v prid. rabi (ẹ̑)
ki se nanaša na popotovanje na večje razdalje, navadno peš, po težje dostopnem, hribovitem svetu; trekinški: treking oprema; treking kolo; Čevlji za izlete naj imajo profiliran podplat, še najboljši so lahki treking čevlji E ← agl. trekking iz trek 'hoditi' ← afrikan. trekken

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trímati -am nedov. (ȋ)
rekreativno hoditi, teči, delati razgibalne vaje; trimčkati: Če še niste začeli trimati, začnite danes E (↑)trím

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tútorstvoSSKJ -a s (ū)
sistematično vodenje študentov skozi študij: študentsko tutorstvo; učiteljsko tutorstvo; Tutorstvo v okviru univerz je po svetu znano že dolgo, pri nas pa je bilo še pred nekaj leti izjema E (↑)tútor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

usenet -a cit. [júznét] m (ȗ-ẹ̑)
uporabniško omrežje, ki v obliki hierarhično urejenih sporočil omogoča izmenjavo stališč in informacij na določeno temo: Usenet je še vedno dejaven, toda njegov pomen je z razvojem svetovnega spleta močno upadel E ← agl. Usenet iz (Unix) use(r) net(work) 'mreža uporabnikov Unixa'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

validírati -am dov. in nedov. (ȋ)
potrditi ali dokazati skladnost česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validirati metodo; Na razvojnem področju test obvladamo, vendar ga je treba še validirati, da bodo rezultati merodajni E ← nem. validieren ← frc. valider iz lat. validus 'močen, čvrst, veljaven'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vèčtočkôvni -a -o prid. (ȅ-ō)
1. ki poteka, deluje istočasno na več točkah, mestih: večtočkovni vbrizg; večtočkovna ključavnica ki zaklene vrata na več mestih vzdolž celotnega vratnega krila; Pri vzpostavljanju večtočkovnih videokonferenc, takih s tremi ali več udeleženci z različnih koncev, potrebujemo poleg standardne opreme še napravo, ki bo tri ali več povezav združila v delujočo celoto
2. rač. ki omogoča povezovanje podatkov iz dveh ali več virov, navadno avdiovizualnih naprav: Vzpostavili so poseben strežnik, danes bi ga imenovali večtočkovna krmilna enota, ki je sprejemal podatkovne nize udeležencev in jih pametno preusmerjal na cilj E iz vèč tóčk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vegánski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na vegane in veganstvo: veganske jedi; veganska kuhinja; veganska prehrana; vegansko kosilo; Nekateri ljudje so očitno še vedno prepričani, da se da dobro kuhati samo z mesom in jajci, kljub toliko raznolikim receptom, ki jih ponujajo veganske kuharice in restavracije E ↑vegán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

víbra -e ž (ȋ) pog.
funkcija prenosnih telefonov, ki na vhodni klic opozarja s tresljaji; vibratorSSKJ: Glasnost zvonjenja se spreminja s tipkama gor-dol, vibro pa vklopimo tako, da pri najvišji glasnosti še enkrat pritisnemo navigacijski gumb navzgor oziroma pri najnižji navzdol E (↑)vibrácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vídeodokumentácija -e in vídeo dokumentácija -- -e ž (ȋ-á)
1. dokumentacija česa na videoposnetkih: voditi foto- in videodokumentacijo; obsežna videodokumentacija; Razstavo spremljata dva odlična dodatka, obsežen katalog in odlična videodokumentacija posameznih restavratorskih faz
2. dokumentacija gradiva, posnetega na magnetni trak ali na računalniški medij: Center za sodobne umetnosti v prihodnje pripravlja še dva projekta; prvi je vezan na izdelavo videodokumentacije slovenskega videa med letoma 1969 in 1997 E ↑vídeo... + (↑)dokumentácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vídeoígra -e in vídeo ígra -- -e ž (ȋ-ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; računalniška igrica, videoigrica: igranje videoiger; V samoti bi se lahko še bolj zatopil v svoj svet knjig, ki so nanj kljub visoki kakovosti očitno delovale kakor na koga drugega nasilne videoigre E ↑vídeo... + (↑)ígra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vídeoizhòd -óda in vídeo izhòd -- -óda m (ȋ-ȍ ȋ-ọ́) rač.
vtičnici podobna priprava, ki omogoča prenos slike iz računalnika ali druge elektronske naprave prek kabla na ekran: imeti vgrajen videoizhod; Računalnik premore poleg danes običajnih vmesnikov še videoizhod, modem in omrežno kartico E ↑vídeo... + (↑)izhòd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vídeokonferénčni -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki je v zvezi z videokonferenco: videokonferenčni sistem; videokonferenčne povezave; videokonferenčna tehnologija; Za skupinsko delo poleg zvoka in slike potrebujemo še dodatna videokonferenčna orodja E ↑vídeokonferénca

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vídeoopréma -e in vídeo opréma -- -e ž (ȋ-ẹ̑)
oprema za snemanje in predvajanje videoposnetkov: profesionalna videooprema; avdio- in videooprema; Lesena vratarnica je bila še najbolj podobna nekakšnemu skladišču videoopreme E ↑vídeo... + (↑)opréma

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vigna -e cit. [vínja] in vínja -e ž (í)
fižolu podobna kulturna rastilna z zelo dolgimi zavitimi stroki ali njeni sadovi, Vigna: V naših semenarnah se bo semenom znanih stročnic pridružila še vigna, ki smo jo nekoč že srečali; v prejšnji skupni domovini smo jo imenovali kilometrski fižol | Vinjo uporabljamo v juhah, omakah, zelenjavnih jedeh ali kot solato E ← it. vigna po italijanskem botaniku Domenicu Vigni (†1647)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

viktimizácija -e ž (á)
1. pravn. izpostavljanje žrtve kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Za predlagatelje nove medijske zakonodaje je pomembno, da ne bi otroci ob tem, kar so že hudega izkusili, postali še predmet javnega prikazovanja in s tem dodatne viktimizacije
2. razglašanje koga za žrtev: ideologija viktimizacije; Živimo v kulturi viktimizacije; dobronamerni terapevti in socialni delavci, ki spodbujajo ljudi, da se oklepajo identitete žrtve, lahko povzročijo veliko škodo E ← agl. victimisation iz victim 'žrtev' ← lat. victima

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vilínec -nca m, živ. (ȋ)
1. lepemu, mlademu moškemu podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi: Življenja gozdnih bajeslovnih bitij, tudi vilincev, so usodno odvisna od verovanja ljudi vanje
2. nav. mn., pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: V Srednjem svetu, v katerem se najprej zbudijo prvorojeni (vilinci), nato pa še drugorojeni (ljudje), že od samega začetka poteka bitka med dobrim in zlim E (↑)víla2

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

visôkoločljívi -a -o prid. (ō-í)
ki ima visoko ločljivost; visokoločljivostni: visokoločljivi televizijski sprejemnik; visokoločljivi zaslon; visokoločljiva kamera; visokoločljiva slika; Kakovost visokoločljivega tiskanja je sicer dobra in vidne so tudi podrobnosti velikosti ene pike, raster pa je vendarle še vedno dobro viden E iz visôko ločljív

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vizažístka -e ž, člov. (ȋ)
strokovnjakinja za ličenje: priznana vizažistka; profesionalna vizažistka; Potem ko je vizažistka prekrila nepravilnosti, se je lotila še senčenja vek in poudarjanja trepalnic E ↑vizažíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vodíloSSKJ -a s (í) rač.
del računalnika, ki omogoča prenos signalov med posameznimi (notranjimi in zunanjimi) enotami: pomnilniško vodilo; Za nekoliko zmogljivejši, a cenovno še vedno zelo ugoden računalnik potrebujemo grafično kartico z vodilom PCI-E E (↑)vodíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vodoodpórni -a -o prid. (ọ́)
1. ki je izdelan tako, da vode ne prepušča in ga ta ne poškoduje: vodoodporni fotoaparat; vodoodporni izdelki; vodoodporna ura; vodoodporno ohišje; Ko se je vetru pridružilo še rosenje, me tudi vodoodporna vetrovka ni obvarovala pred mrazom
2. ki ga voda ne odstrani: vodoodporni flomaster; vodoodporni tekoči puder; vodoodporno ličilo; Slaba stran vodoodpornih maskar je odstranjevanje, saj so veliko odpornejše od navadnih E iz odpóren (na) vôdo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vozíčkar -ja m, člov. (ȋ)
1. invalid, ki za gibanje potrebuje invalidski voziček: invalid vozičkar; prilagoditi potrebam vozičkarjev; Dostopnost pomeni mnogo več od izgradnje klančin za vozičkarje
2. eden od staršev, ki pelje otroka v otroškem vozičku: Družino smo pred dnevi opazili na mestnem sprehodu po prestolnici in glede na to, da so zdaj vozičkarji, jih bomo verjetno srečevali še pogosteje
3. kdor pospravlja, prevaža nakupovalne vozičke v velikih trgovskih središčih: Ko sem čakala na vozičkarja, ki izgubljene vozičke pospravlja nazaj v vrsto, sem imela dovolj časa za klepet E (↑)vozíček

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zabójniški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na zabojnik: zabojniški terminal; zabojniška ladja; V zabojniškem naselju dva meseca po potresu še vedno nimajo kopalnice E ↑zabójnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zamolčánost -i [zamou̯čanost] ž (á)
dejstvo, da je kaj zamolčano: zamolčanost dogodkov; Zamolčanost in odrinjenost vseh tragičnih usod nas vse še vedno bremeni E (↑)zamolčáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zatežênost -i ž (é) pog.
lastnost, značilnost zateženega: Neverjetno, v kako velikem krogu sicer strastnih bralcev še živi stereotip o zateženosti in nekomunikativnosti slovenske literature E ↑zatežèn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zelenjávarstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem ali prodajo zelenjave; zelenjadarstvoSSKJ: Zelenjavarstvo je ena najbolj delovno intenzivnih panog v kmetijstvu na enoto površine, zato lahko še dosežemo primeren dohodek na relativno majhni površini E (↑)zelenjávar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zmŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ) pog.
priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzniti (2): Med izvajanjem makra je računalnik zmrznil in pomagal je le še vnovični zagon računalnika E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zumírati -am in zoomirati -am cit. [zumírati] nedov. in dov. (ȋ)
1. optično približevati ali oddaljevati tisto, kar se fotografira, snema: Aparat ima še eno hibo, in sicer med snemanjem filma ne moremo zumirati
2. povečevati ali pomanjševati sliko, besedilo ali drug predmet na zaslonu: Zaslon prikazuje različne zorne kote gledanja na telesa (ponavadi naris, tloris, stranski ris in prostorski pogled), ki jih lahko uporabnik poljubno obrača in zumira E ↑zúm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žêparstvo -a s (ȇ)
kraja denarnic, manjših osebnih predmetov iz žepov, torbic; žeparjenje: ukvarjati se z žeparstvom; ulično nasilje in žeparstvo; Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih E (↑)žêpar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žúrati -am nedov. (ȗ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurirati: žurati do jutra; hoditi žurat s prijatelji; Nameravam študirati in zraven delati, poleg tega pa še žurati, tako da se kar veselim študentskega življenja E ↑žúr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.