šè člen. (ȅ)
1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še so pošteni ljudje na svetu; še je sposoben čustev / države se še naprej oborožujejo; še vedno redno telovadi
2. z zanikanim povedkom izraža, da se (pričakovano) dejanje ali stanje do trenutka govorjenja ne uresniči: ni še prišel; tega še nisem vedel; predstava se še ni začela; sonce še ni zašlo; tega še ni mogoče popraviti / do zdaj se še ni oglasil; kaj takega še nikoli nisem doživel, videl
// izraža omejitev stanja, trditve do trenutka govorjenja: ni še čas za akcijo; nisi še prepozen; to še ni nobena starost; nisem še zdrav
3. izraža ponovitev dejanja ali stanja: povabila jih je, naj še pridejo; zvečer se bomo še videli; še zapleši / še boš vesel, čeprav si zdaj žalosten / navdušeni gledalci so vzklikali: še, še
4. izraža dopustitev dejanja ali stanja: še padla bo, če ne bo pazila; to ti bo vendarle še uspelo; še zbolel bo zaradi skrbi; s tem bodo morda še zadovoljni / kar naj gre, se bo že še kesal
// izraža možnost uresničitve dejanja: pridelke so pred snegom še pospravili, drv pa niso pripravili; kritiko bi še prenesel, ne pa žalitev; na vlak boš še prišel, na avtobus pa ne
// poudarja uresničljivost dejanja: vi boste to še dočakali; gotovo bo še prišel, kar počakaj
5. izraža dodajanje: tam so ostali še dva meseca; prišla sta še oče in brat; igrati še dve partiji; prinesite še eno pivo; dolij še malo vode; elipt. daj mi še / še nekaj se je zgodilo; še to ti moram povedati; govori z njim še enkrat; še malo potrpite / ob koncu bi še dodal, pripomnil / dela v tovarni, poleg tega pa še študira; sama hudobija te je. Pa še nesramen si; zmerjal ga je in povrhu še pretepel / o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; ali niso tudi pri vas vlomili? Še tega bi bilo treba
// poudarja, da je navedena količina preostanek od večje količine: od stotaka mu je ostalo še deset evrov; do cilja je imel samo še sto metrov
6. izraža, da kaj ni omejeno na navedeno: še odrasli se ga bojijo; to je huda pijača še za krepkega moža / še celo z učitelji se prepira; izkoristil je vsako, še tako majhno prednost; še tisto malo nam ne privoščijo / tam ne moreš uspeti, če si še tako prizadeven; če še tako prosiš, tega ne dovolim
// krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: včasih še za kruh nima; zanj se še zmeni ne / še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela; pog. kaj še tega ne veš, kako ji je ime
7. izraža presenetljivost česa: zjutraj je šla še v službo, zvečer je bila že mrtva; nisem vsega porabil, še ostalo mi je; nazadnje je še pametno ravnal
8. poudarja navedeni čas z izključevanjem poznejšega: vse bom še danes uredil; še jutri lahko to dobite; še včeraj bi bilo mogoče / ne bodi nestrpna, še nocoj bo prišel
9. v nikalnem stavku, z izrazom mere, količine izraža nedoseženost kake mere, količine: še petnajst let ni stara; še tri kilograme ne tehta / še malo ji ni podoben sploh ji ni podoben
10. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: še zadovoljen boš, če jo boš dobil; obleka je še kar dobra; na sina je še posebej ponosna; še rad bo delal; čevlji so še skoraj novi; elipt. kako pa kaj zdravje? Še kar / napad jih je zmedel, še zlasti, ker je bil ranjen tudi poveljnik
11. navadno s primernikom krepi pomen primernika: pot je bila še daljša, kot smo predvidevali; bilo je še lepše; zdaj je še na slabšem kot prej; otrok se je še tesneje privil k materi / hotela se je še bolj poučiti o vsem; znal je še manj kot mi; še več bi pojedel, ko bi imel / ne strinjam se z njim, še več, preziram ga; osebe niso plastične, še manj pa psihološko izdelane in tudi psihološko niso izdelane
// s presežnikom omejuje presežnik: predstava ni navdušila, še najboljša je bila glasba; ta mu je še najbolj všeč
12. navadno v zvezi s kaj izraža močno zanikanje: kaj takega niso hoteli niti slišati, kaj še verjeti; naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo
● 
ekspr. kje je še cilj cilj je daleč; ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve; ekspr. si naredil izpit? Še vprašaš izraža samoumevnost pritrditve; ekspr. vzemi ga, še bog če te mara izraža hvaležnost, zadovoljstvo; ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice; ekspr. ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še ne; ekspr. smem v kino? Kaj (pa) še, uči se izraža zavrnitev; ekspr. ni se izdal, v resnici pa mu je bilo še kako žal zelo; še kakšen ekspr. hišo ima, pa še kakšno zelo lepo, veliko; ekspr. tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne velike; ekspr. spomin ima, pa še kakšen zelo dober; ekspr. nima ga rad, še manj pa koga drugega tudi drugih nima rad; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. še sreča, da je prišel izraža veselje, zadovoljstvo; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. spet si vse polil. Samo še enkrat izraža grožnjo, svarilo; ekspr. imeli so dela še in še zelo veliko; ekspr. lahko bi še in še naštevali dolgo; star. če bi imel svojega konja, bi bilo že še bi za silo shajal; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šè SSKJ² členek
FRAZEOLOGIJA: še pa još

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še [poudarjeno šè] člen.
1. poudar. ~ odrasli se ga bojijo |tudi, celo|; Zanj se ~ zmeni ne |niti|; knj. pog. Kaj ~ tega ne veš! niti; poud. O tem ~ slišati niso hoteli, kaj ~ verjeti |niti slišati niso hoteli, še manj pa verjeti|
2. dodaj. Ali jo ~ poznaš |tudi zdaj|; ~ kaj pridite |ponovno|; poud. imeti ~ in ~ dela |zelo veliko|
3. verjetn. Vlak ~ ujameš, avtobusa pa ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šè dodaj. člen.
izraža, da se trajanje, obstajanje česa nadaljuje
SINONIMI:
knj.izroč. še dalje, ekspr. še kar, knj.izroč. še nadalje, ekspr. še naprej, ekspr. še vedno, ekspr. še zmeraj, ekspr. še zmerom, ekspr. zaenkrat še
GLEJ ŠE SINONIM: celo, niti2, tem2, tudi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024

šè Frazemi s sestavino šè:
bíti [šè] móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, če si rékel á, rêci šè b, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti šè êno želézo v ôgnju, mánjka [šè] píka na í, mléko se šè cedí iz úst kóga, mléko se šè drží kóga, mórati pojésti šè precéj žgáncev, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne rêči šè zádnje beséde, obrníti šè êno stràn čésa/v čém, ostáti [šè] v žívem spomínu, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, pŕva lástovka šè ne prinêse pomládi, šè dišáti po mléku, vréči šè zádnji adút

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šȅ člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še [še] ali [šȅ] členek

še

PRIMERJAJ: še zdaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še členek

GLEJ: šele

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

še členek

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

še prisl.F81, a Romaſhe od Rima, ſhe prózh od Rima; adhucſhe, do ẛdai, ſhe vſelei, iſhe, do tukai; caetera, -rumkar je ſhe zhès, kar je zhès oſtalo, tu drugu; deteriusſhe huiſhe; hactenusdoſehmál, ſhe poprei; necdumſhe nikár; nondumſhe ne, ſhe nikár; pendens vinumvinu ſhe v'groṡdji; plus adhucſhe vezh; revalareṡupèt oprati, ſhe oprati; ulterior, ulteriusſhe daile

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še člen. še: Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ she tu ijm nej sadosti, temuzh meſsu kakorkuli ò Pustu jedò ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel → stoprav

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še členek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še1 čl. ♦ P: 39 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še člen.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še prisl.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še vez.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

šeˈiše prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

kaj še [káj šȅ] členkovna zveza

izraža nesoglasje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Kam postaviti opuščaj: »Planin'c« ali »Planinc'« ter še o »kombuči«

Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Pika ob koncu navedka, če je v oklepaju še dodano ime avtorja

Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke piššočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --

-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Pisanje okrajšave d. o. o. ...: Je pravopisno pravilo še aktualno?

Vem, da je pravopisno in slovnično pravilno zapisati ime podjetja tako: Mavrica, d. o. o. Glede na to, da v rabi močno prevladuje zapis Mavrica d.o.o. (brez vejice pred pristavkom in brez presledkov med posameznimi črkami okrajšave), me zanima, ali lahko tak zapis uporabljamo brez slabe vesti, da kršimo jezikovno normo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

..šè s. prip. obr. (ȅ) ʻslabšalnostʼ kravšè, člov. babšè, revšè

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še celó člen. zv.
GLEJ SINONIM: niti2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024

Še ênkrat! 

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Še enkrat o Jumbu Vismi, pa o Krimu Mercatorju, Hisensu Gorenju, Drogi Kolinski …

Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?

Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.

»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.

Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:

  • kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
  • rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
  • vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
  • prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
  • izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
  • nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) … Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
  • Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
  • Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida

Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:

  • Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
  • Santa Caterinav Santa Caterini in Santi Caterini;
  • Santa Barbarav Santa Barbari in Santi Barbari

Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še ko vez. zv., v časovnih odvisnikih ~ ~ smo hodili v osnovno šolo, je bila nekaj posebnega; ~ ~ so ju soočili, se nista izdala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še le gl. šele ♦ P: 2 (KPo 1567, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Še pét métrov! 

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

še zdaj [šé zdaj] prislovna zveza

še vedno, celo zdaj

PRIMERJAJ: še, zdaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Vejica ob zvezi »ali še bolje«

Zanima me, kateri zapis spodnje povedi je ustreznejši.

  • Situacije je potrebno obvladovati ali še bolje predvidevati.
  • Situacije je potrebno obvladovati, ali še bolje, predvidevati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Vejica za zvezo »in še več«

Ali za izpostavljeno/poudarjalno besedno zvezo in še več pišemo vejico, podpičje ali celo dvopičje, saj nadaljujemo s pojasnjevanjem ali naštevanjem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

zajti -jdem dov. zaiti: de ſi lih je temnu nesajdem +1. ed. nikar po shtengah, nikar po hishi ǀ ty drugi v' temmi ſvoje nevere oſtaneo, inu v' temme paklenske saideio 3. mn. ǀ Tem slepem pogled dà, de nihdar neſajdeio +3. mn. ǀ Ah moj Aleſſi! … Kam ſi ti ſeshel del. ed. m ǀ kadar je bil prishal v' to Sveto deshelo, je bil ſashel del. ed. m veno puſzhavo ǀ ouzhiza moja kam ſi prishla? kam ſi ſeshla del. ed. ž ǀ ti ſi taista sgublena ouzhiza, Katera ſi seshla del. ed. ž v' pushavo tega greha ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli del. mn. m s'tvojga pota ǀ ſó perſileni ſposnati, de ſó seſhli del. mn. m ǀ Ouzhize moje! kod hodite? kam ſte ſashle del. mn. ž se (še) zajde je še sprejemljivo, je še mogoče razumeti: Se she ſajde, de Salamon je djal, de Syn Boshi je en shpegu bres madesha ǀ De Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal ſe sajde, ali tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat je preveliku ǀ de S. Ioannes je vezh kakor en Prerok ſe saide; ali de je en Angel, tiga nemorem saſtopit ǀ Letu vſe ſe saide, ali kar ſo drugi ſtari Philoſophi djali od Boga meni zhudnu, inu norsku naprej pride ǀ Letu ſe saide, ali de ti moj Bug ſe uredn ſturish tudi nashe laſsje shtejti, meni ſe sdj de ſe prevezh Tuoja Viſſokoſt ponisha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Število zadetkov: 36