škàf škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil;
stresti, zliti kaj iz škafa;
nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice
● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škàf škáfa m (ȁ á) ~ vode; ~ za pomije; pokr. deset ~ov pšenice |mernikov|; prakt.sp. Konj je izpil dva ~a dva škafa vode
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škàf -áfa
m manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
škàf Frazemi s sestavino škàf:
deževáti kot iz škáfa,
líti kàkor iz škáfa,
líti kot iz škáfa,
ulíti se kot iz škáfa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škȁf škáfa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škàf, škáfa, m. das Schaff; dež gre, kakor da bi iz škafa (s škafom) lil, es gießt; — prim. stvn. scaf, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škàf -a m škaf: Capula Skaf KMS 1780, A8b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf [škȁf]
samostalnik moškega spolalesena posoda za vodo; škaf
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
škaf m, F
4,
cirnea, -ae, en vinṡki
ṡhkaff;
scaphium, -ÿ, en
ṡhkaf sa vodó;
tina, -ae, en zheber, ali
ṡhkaff ṡa ṡhehtanîe;
urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle,
ṡhkaffi, kobli, kotli
etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf -a m škaf:
ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa rod. ed. uſtaneta ǀ popade shkaff tož. ed., inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam or. ed. pade vodo reslie ǀ nanaglom je desh shal, kakor de bi s' shkafam or. ed. lil ← srvnem. schāf, verjetno ← lat. scaphium ‛posoda, skodelica’ ← σκάφη ‛posoda, skleda, korito, čoln’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf sam. m ♦ P: 4 (JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škàf škáfa m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf gl. šter
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škaf ► šˈkaf -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
škàf škáfa
samostalnik moškega spola