Tiskanje

biocíd -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

defoliácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik]

iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia

2.

grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik

STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: ↑dresen

fítofarmacévtsko srédstvo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

fítomedicína fítomedicíne samostalnik ženskega spola [fítomedicína]

veda, ki se ukvarja z zaščito in zdravljenjem kulturnih rastlin ob napadu škodljivcev, bolezni, ali študij te vede

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. phytomedicine, nem. Phytomedizin, iz gr. phytón ‛rastlina’ + ↑medicina

fítomedicína -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z glivami 1.

ETIMOLOGIJA: ↑gliva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

karbolinêj -a m (ȇ)
kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

kmetovánje kmetovánja in kmétovanje kmétovanja samostalnik srednjega spola [kmetovánje] in [kmétovanje]

pridelovanje hrane z obdelovanjem zemlje, rejo živali

ETIMOLOGIJA: ↑kmetovati

kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]

1.

žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera

1.1.

navadno v množini

2.

navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša

3.

ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune

4.

iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna

STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila

ogróžena rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ogróžena živálska vŕsta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

parazitoíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

parazitoidízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pesticíd -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pesticíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pokončeválec -lca [pokončevau̯ca tudi pokončevalca] m (ȃ)
kdor pokončuje: naravni pokončevalci škodljivcev; ekspr. nacistični pokončevalci / pokončevalci sveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

poskúsna čebélja družína -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prašívo -a s (í)
agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

predátor samostalnik moškega spola

1.

iz biologije

žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali

SINONIMI:

plenilec

2.

slabšalno

kdor izkorišča, izrablja druge v svoje namene, navadno pridobitniške

SINONIMI:

plenilec

2.1

kdor izkorišča, izrablja druge v spolne namene

SINONIMI:

plenilec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. predator iz lat. praedātor ‛plenilec, ropar, posiljevalec, lovec’, iz praedārī ‛ropati, pleniti, uničevati’, iz praeda ‛plen, izplen’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríu̯čkar] tudi [rílčkar]

1.

hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec; primerjaj lat. Curculionidae

2.

navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič

STALNE ZVEZE: brazdasti trsni rilčkar, trtni rilčkar
ETIMOLOGIJA: ↑rilček

škodljȋvəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.-Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škodljívstvo -a s (ȋ)
delovanje škodljivcev: boj proti škodljivstvu / politično škodljivstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škropívo -a s (í)
kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škropívo -a s

kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah

SINONIMI:

sredstvo za škropljenje, škropilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

tíla -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

uničeválec -lca [uničevau̯ca] m (ȃ)
kdor uničuje: uničevalec škodljivcev / ogenj je velik uničevalec gozdov / ekspr. ti si pravi uničevalec vsega lepega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

uničeválka -e [uničevau̯ka] ž (ȃ)
kar uničuje: uničevalka vrtnih škodljivcev / rja je huda uničevalka železa / knjiž., ekspr. večna uničevalka smrt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.