biocíd -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
defoliácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik] 1. iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia
2. grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik
STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik ETIMOLOGIJA: ↑dresen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fítofarmacévtsko srédstvo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fítomedicína fítomedicíne samostalnik ženskega spola [fítomedicína] veda, ki se ukvarja z zaščito in zdravljenjem kulturnih rastlin ob napadu škodljivcev, bolezni, ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. phytomedicine, nem. Phytomedizin, iz gr. phytón ‛rastlina’ + ↑medicina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fítomedicína -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑gliva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
karbolinêj -a m (ȇ) kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem;
vonj po karbolineju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kmetovánje kmetovánja in kmétovanje kmétovanja samostalnik srednjega spola [kmetovánje] in [kmétovanje] pridelovanje hrane z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmetovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica ETIMOLOGIJA: ↑kobila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ogróžena rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ogróžena živálska vŕsta -e -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
parazitoíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
parazitoidízem -zma m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pesticíd -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pesticíd -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pokončeválec -lca [pokončevau̯ca tudi pokončevalca] m (ȃ) kdor pokončuje: naravni pokončevalci škodljivcev;
ekspr. nacistični pokončevalci / pokončevalci sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
poskúsna čebélja družína -e -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prašívo -a s (í) agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
predátor samostalnik moškega spola1. iz biologije žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali SINONIMI: plenilec
2. slabšalno kdor izkorišča, izrablja druge v svoje namene, navadno pridobitniške SINONIMI: plenilec2.1 kdor izkorišča, izrablja druge v spolne namene SINONIMI: plenilec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. predator iz lat. praedātor ‛plenilec, ropar, posiljevalec, lovec’, iz praedārī ‛ropati, pleniti, uničevati’, iz praeda ‛plen, izplen’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríu̯čkar] tudi [rílčkar] 1. hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec; primerjaj lat. Curculionidae
2. navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič
STALNE ZVEZE: brazdasti trsni rilčkar, trtni rilčkar ETIMOLOGIJA: ↑rilček
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
škodljȋvəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.-Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
škodljívstvo -a s (ȋ) delovanje škodljivcev: boj proti škodljivstvu / politično škodljivstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
škropívo -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni;
škropiva za škropljenje sadnega drevja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
škropívo -a
s kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
tíla -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
uničeválec -lca [uničevau̯ca] m (ȃ) kdor uničuje: uničevalec škodljivcev / ogenj je velik uničevalec gozdov / ekspr. ti si pravi uničevalec vsega lepega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
uničeválka -e [uničevau̯ka] ž (ȃ) kar uničuje: uničevalka vrtnih škodljivcev / rja je huda uničevalka železa / knjiž., ekspr. večna uničevalka smrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ) 1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt;
urediti vrt;
iti na vrt;
delati na vrtu;
lep, velik vrt;
vaški vrtovi;
uta na vrtu;
kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt 2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu;
grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti 3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt;
na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt 4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt;
šolski vrt;
živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.