biocíd -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

defoliácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik] STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: dresen
fítofarmacévtsko srédstvo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

fítomedicína fítomedicíne samostalnik ženskega spola [fítomedicína] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. phytomedicine, nem. Phytomedizin, iz gr. phytón ‛rastlina’ + medicina
fítomedicína -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni] ETIMOLOGIJA: gliva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

karbolinêj -a m (ȇ)
kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kmetovánje kmetovánja in kmétovanje kmétovanja samostalnik srednjega spola [kmetovánje] in [kmétovanje] ETIMOLOGIJA: kmetovati
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: kobila
ogróžena rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ogróžena živálska vŕsta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

parazitoíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

parazitoidízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pesticíd -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pesticíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pokončeválec -lca [pokončevau̯ca tudi pokončevalcam (ȃ)
kdor pokončuje: naravni pokončevalci škodljivcev; ekspr. nacistični pokončevalci / pokončevalci sveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

poskúsna čebélja družína -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prašívo -a s (í)
agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

predátor samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. predator iz lat. praedātor ‛plenilec, ropar, posiljevalec, lovec’, iz praedārī ‛ropati, pleniti, uničevati’, iz praeda ‛plen, izplen’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríu̯čkar] tudi [rílčkar] STALNE ZVEZE: brazdasti trsni rilčkar, trtni rilčkar
ETIMOLOGIJA: rilček
škodljȋvəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.-Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škodljívstvo -a s (ȋ)
delovanje škodljivcev: boj proti škodljivstvu / politično škodljivstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škropívo -a s (í)
kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škropívo -a s
kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinahpojmovnik
SINONIMI:
sredstvo za škropljenje, škropilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

tíla -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

uničeválec -lca [uničevau̯cam (ȃ)
kdor uničuje: uničevalec škodljivcev / ogenj je velik uničevalec gozdov / ekspr. ti si pravi uničevalec vsega lepega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

uničeválka -e [uničevau̯kaž (ȃ)
kar uničuje: uničevalka vrtnih škodljivcev / rja je huda uničevalka železa / knjiž., ekspr. večna uničevalka smrt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● 
viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ 
vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 30