karbolinéj -a m (ẹ̑) kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem;
vonj po karbolineju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pokončeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pokončuje: naravni pokončevalci škodljivcev;
ekspr. nacistični pokončevalci / pokončevalci sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prašívo -a s (í) agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
škodljívstvo -a s (ȋ) delovanje škodljivcev: boj proti škodljivstvu / politično škodljivstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
škropívo -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni;
škropiva za škropljenje sadnega drevja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
uničeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor uničuje: uničevalec škodljivcev / ogenj je velik uničevalec gozdov / ekspr. ti si pravi uničevalec vsega lepega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
uničeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od uničevalec: uničevalka vrtnih škodljivcev / rja je huda uničevalka železa / knjiž., ekspr. večna uničevalka smrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vŕt -a m, mn. vrtóvi (ȓ ŕ) - 1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt - 2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž., redko edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. področje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti - 3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
- 4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.