administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
arhidiakonát -a m (ȃ) upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bamberškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog bamberška bamberško pridevnikIZGOVOR: [bámberški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
biškop ► ˈbiːškȯp -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
diecéza -e ž (ẹ̑) 1. rel. najvažnejša, samostojna upravna enota Katoliške cerkve; škofija: kljub starosti škof še vedno upravlja svojo diecezo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več provinc:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
diecéza -e [ije] ž (ẹ̑) škofija; zgod. |upravna enota|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
eparhíja -e ž (ȋ) v vzhodni cerkvi škofija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
eparhíja -e ž (ȋ) |škofija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
episkopíja -e ž (ȋ) |škofija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
episkopija -e samostalnik ženskega spola položaj, dohodek, ki ga prinaša škofija
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Honorij III.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Honorija III. tudi Honorij Tretji Honorija Tretjega samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [honórij trétji], rodilnik [honórija trétjega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lábotski -a -o prid. (á) nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija / Labotska dolina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Lastna imena v imenih ustanov
Pozdravljeni, zanima me, kako pravilno zapisati uradno ime župnije: npr. Župnija Svetega Jožefa ali Župnija svetega Jožefa. Kako pa je z obliko Župnija sveti Jožef ali svetega Jožefa? Mora biti lastno ime v rodilniku? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lavantínski -a -o prid. (ȋ) rel., v zvezi lavantinska škofija škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru: škof lavantinske škofije;
zgodovina lavantinske škofije / preselitev, prenos sedeža lavantinske škofije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lavantínski -a -o (ȋ) ~a škofija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nàdškofíja -e ž (ȁ-i) naslov za pomembnejšo škofijo: ljubljanska škofija je postala nadškofija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pišpekíja -e ž škofija: Teda kak je od szv. Ladiszlava Krala vogerszkoga v Zágrebi pispekija nasztávlena bila KOJ 1914, 104; Za stero sze je Sz. Stevan Bougi tak zahválo, da je tam edno Pispekijo nasztavo KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
püšpekíja tudi püšpekía -e ž škofija: ár szo oni z-nasse ſzombathelyszke Püspekie KOJ 1833, IIII; nego je i na nyega zavüpao szejlo Efe'zánſzko püſpekijo KŠ 1771, 632; Záto je bogábojécsa sega v-szombathelszkoj püspekiji zazvoniti KOJ 1845, 104; ka sze naj k-Vogrszkomi országi Szombotelszkoj püspökiji prikapcsijo AIP 1876, br. 6, 8; Ona je szedem nouvih Püspekijh osznovála KOJ 1848, 111
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
salzburški -a -o [sáldzburški] prid. (ȃ) nanašajoč se na Salzburg: salzburška univerza / salzburški glasbeni festival; salzburška škofija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sékovski -a -o (ẹ̑) zgod. ~a škofija |graška škofija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stọ̑lnica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sufragán -a m (ȃ) rel. 1. škof v odnosu do svojega metropolita: poklicati svoje sufragane na posvet 2. sufraganska škofija: koprska škofija je sufragan ljubljanske metropolije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sufragán -a m, člov. (ȃ) ver. posvet ~ov; neživ., ver. |sufraganska škofija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škȍf škọ́fa in škófa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofíja -e ž (ȋ) 1. samostojna upravna enota Katoliške cerkve: upravljati škofijo;
v tej škofiji je okoli tisoč cerkev;
sedež škofije
♦ rel. lavantinska škofija ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru; sufraganska škofija škofija v odnosu do svoje metropolije// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: srečala sta se pred škofijo 2. gastr. škofovski kapi podoben zadnji del hrbta s trtico pri perutnini: obirati perutničke in škofijo / kurja škofija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofíja -e ž (ȋ) mariborska ~; ustanoviti ~o; kuhar. kurja ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofíja -e
ž samostojna upravna enota katoliške cerkve
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024
škofȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofȋja, f. 1) das Bisthum, die Diöcese; — 2) der Bischofshof, der bischöfliche Palast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofija [škofȋja]
samostalnik ženskega spolaškofija, tj. poslopje, v katerem živi škof
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofija samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
škofija ž, F
2,
diocesis, kar pod eno
ṡhkoffio ſliſhi;
episcopatus, ṡhkofia
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofija sam. ž ♦ P: 10 (TT 1557, TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofija
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofija ► škȯˈfiːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofijstvo [škofȋjstvo]
samostalnik srednjega spolaškofija, tj. samostojna upravna enota Katoliške cerkve; dieceza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
škofski -a prid. škofovski:
tudi Shkoffiskim mest. ed. m ſtanu je ſvetu shivil (III, 55) Medglasni -i- je verjetno hiperkorekten. Pridevnik ṡhkofṡki ‛episcopalis’ navaja Kastelec-Vorenc. Nastavek škofijski ni verjeten že zato, ker besede škofija pri Janezu Svetokriškem ni; → škof.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vikár -ja m (á) rel. uradni namestnik kakega cerkvenega predstojnika: škof se je ravnal po nasvetu vikarjev / apostolski vikar upravitelj določene cerkvene pokrajine, ki uradno še ni škofija; generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; škofov vikar škofov namestnik za določeni del škofije ali za določene naloge// duhovnik, ki upravlja vikariat: vikar in župnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vikariát -a m (ȃ) rel. 1. enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji, duhovnija: Kranjska gora je bila vikariat radovljiške župnije // upravna enota Katoliške cerkve, ki uradno še ni škofija: vikariat in škofija 2. naslov in službeno mesto vikarja: dati komu vikariat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vladikovína -e ž (í) vznes. škofija: sedež vladikovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.