pišpekíja -e ž škofija: Teda kak je od szv. Ladiszlava Krala vogerszkoga v Zágrebi pispekija nasztávlena bila KOJ 1914, 104; Za stero sze je Sz. Stevan Bougi tak zahválo, da je tam edno Pispekijo nasztavo KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
püšpekíja tudi püšpekía -e ž škofija: ár szo oni z-nasse ſzombathelyszke Püspekie KOJ 1833, IIII; nego je i na nyega zavüpao szejlo Efe'zánſzko püſpekijo KŠ 1771, 632; Záto je bogábojécsa sega v-szombathelszkoj püspekiji zazvoniti KOJ 1845, 104; ka sze naj k-Vogrszkomi országi Szombotelszkoj püspökiji prikapcsijo AIP 1876, br. 6, 8; Ona je szedem nouvih Püspekijh osznovála KOJ 1848, 111
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
škofȋja, f. 1) das Bisthum, die Diöcese; — 2) der Bischofshof, der bischöfliche Palast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
škofija [škofȋja]
samostalnik ženskega spolaškofija, tj. poslopje, v katerem živi škof
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
škofijstvo [škofȋjstvo]
samostalnik srednjega spolaškofija, tj. samostojna upravna enota Katoliške cerkve; dieceza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
škofski -a prid. škofovski:
tudi Shkoffiskim mest. ed. m ſtanu je ſvetu shivil (III, 55) Medglasni -i- je verjetno hiperkorekten. Pridevnik ṡhkofṡki ‛episcopalis’ navaja Kastelec-Vorenc. Nastavek škofijski ni verjeten že zato, ker besede škofija pri Janezu Svetokriškem ni; → škof.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.