SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
delati, imeti gnezdo: pod streho gnezdijo lastovke; mnoge ptice gnezdijo v gozdu / škorec gnezdi dvakrat na leto nese jajca in vali; pren., ekspr. v nekaterih podjetjih še vedno gnezdijo ljudje z nepoštenimi nameni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
(Pod streho) gnezdijo lastovke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj: v mrazu so ptice naščeperile perje / voznik je naščeperil obrvi namrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelinček je naščeperil rep
- naščepériti se
dobiti pokončno, štrleče perje: škorec se je naščeperil
- naščepérjen -a -o:
naščeperjena ptica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
naščepériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Škorec se je naščeperil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
1. ki ima v vzorcu cvete, rože: rožasto blago / rožasta obleka, ruta / rožast vzorec
// ki je iz rož: obleka, okrašena z rožastimi obšivi
2. star. rožnat: rožasto nebo
♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus
- róžasto prisl.:
rožasto rdeča tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep
- ščepériti se
1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil
2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo
3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha
4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec
- ščeperèč -éča -e:
vrabec je čivkal, ščepereč repek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ščepériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Škorec se ~i; poud. ~ ~ med gosti |oblastno, prevzetno se vesti|; poud. ščeperiti se z/s čim ~ ~ z novo obleko |postavljati se, ponašati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
manjšalnica od škorec: mladi škorčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ptica selivka temne barve s svetlimi pegami in dolgim, ostrim kljunom: jata škorcev je pozobala vse češnje
♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škôrčevka -e ž (ó)
škôrčev -a -o (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ptica škorec, LATINSKO: Sturnus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči: koklja, škorec vali / valiti jajca; valiti piščance / umetno valiti / valiti ikre
- valíti se
začenjati živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: piščančki se že valijo
- valèč -éča -e:
valeča jerebica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.