gnézditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati, imeti gnezdo: pod streho gnezdijo lastovke;
mnoge ptice gnezdijo v gozdu / škorec gnezdi dvakrat na leto nese jajca in vali; pren., ekspr. v nekaterih podjetjih še vedno gnezdijo ljudje z nepoštenimi nameni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
naščepériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj: v mrazu so ptice naščeperile perje / voznik je naščeperil obrvi namrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelinček je naščeperil repnaščepériti se dobiti pokončno, štrleče perje: škorec se je naščeperil
naščepérjen -a -o: naščeperjena ptica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
róžast -a -o prid. (ọ̑) - 1. ki ima v vzorcu cvete, rože: rožasto blago / rožasta obleka, ruta / rožast vzorec
// ki je iz rož: obleka, okrašena z rožastimi obšivi - 2. star. rožnat: rožasto nebo
♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus
róžasto prisl.: rožasto rdeča tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ščepériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi repščepériti se - 1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil
- 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo
- 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha
- 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec
ščeperèč -éča -e: vrabec je čivkal, ščepereč repek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
škôrček -čka m (ó) manjšalnica od škorec: mladi škorčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
škôrec -rca m (ó) ptica selivka temne barve s svetlimi pegami in dolgim, ostrim kljunom: jata škorcev je pozobala vse češnje
♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
valíti2 -ím nedov. (ī í) s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči: koklja, škorec vali / valiti jajca; valiti piščance / umetno valiti / valiti ikrevalíti se začenjati živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: piščančki se že valijo
valèč -éča -e: valeča jerebica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.