drọ̑zg -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gnézditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati, imeti gnezdo: pod streho gnezdijo lastovke;
mnoge ptice gnezdijo v gozdu / škorec gnezdi dvakrat na leto nese jajca in vali; pren., ekspr. v nekaterih podjetjih še vedno gnezdijo ljudje z nepoštenimi nameni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gnézditi -im
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov) kdo/kaj delati, imeti gnezdo
(Pod streho) gnezdijo lastovke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze,
bíti nágle jéze,
bléd od jéze,
kúhati jézo [na kóga/kàj],
peníti se od jéze,
píhati od jéze,
pozelenéti od jéze,
prebledéti od jéze,
rdèč od jéze,
strésati jézo na kóga/kàj,
strésti jézo na kóga/kàj,
zardéti od jéze,
zelèn od jéze,
zelenéti od jéze
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
naščepériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj: v mrazu so ptice naščeperile perje / voznik je naščeperil obrvi namrščil// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelinček je naščeperil rep naščepériti se
dobiti pokončno, štrleče perje: škorec se je naščeperil
naščepérjen -a -o:
naščeperjena ptica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
naščepériti -im dov. naščepérjen -a; naščepérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ perje v mrazunaščepériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Škorec se je naščeperil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
róžast -a -o prid. (ọ̑) 1. ki ima v vzorcu cvete, rože: rožasto blago / rožasta obleka, ruta / rožast vzorec // ki je iz rož: obleka, okrašena z rožastimi obšivi 2. star. rožnat: rožasto nebo
♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseusróžasto prisl.:
rožasto rdeča tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skórec – glej škórec
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skórəc 2., -rca, m. = škorec, škvorec, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skvórec, m. = škvorec, škorec, der Star (sturnus vulgaris), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ščepériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep ščepériti se
1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil
2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo
3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha
4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec
ščeperèč -éča -e:
vrabec je čivkal, ščepereč repek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ščepériti -im nedov. -èč -éča; ščepérjen -a; ščepérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ perješčepériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Škorec se ~i; poud. ~ ~ med gosti |oblastno, prevzetno se vesti|; poud. ščeperiti se z/s čim ~ ~ z novo obleko |postavljati se, ponašati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škôrček -čka m (ó) manjšalnica od škorec: mladi škorčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škórček – glej škórec
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škórčevka – glej škórec
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škórčji, adj. des Stares, Jan.; — prim. 1. škorec.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škôrec -rca m (ó) ptica selivka temne barve s svetlimi pegami in dolgim, ostrim kljunom: jata škorcev je pozobala vse češnje
♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škôrec -rca m s -em živ. (ó) jata ~evškôrčevka -e ž (ó)škôrčev -a -o (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škôrec -rca
m ptica selivka temne barve s svetlimi pegami in dolgim, ostrim kljunom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
škórec -rca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škórəc 1., -rca, m. der Star (sturnus).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škórəc 2., -rca, m. = korec na obodu mlinskega kolesa, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škorec [škórǝc]
samostalnik moškega spolaptica škorec, LATINSKO: Sturnus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škorec ► šˈkoːrc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škrjánec -nca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škvòrc -a m škorec: Skvorc KAJ 1870, 21; Škvorc živé AI 1878, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
škvórəc, -rca, m. der Star (sturnus), C., Z., Mik.; — prim. 1. škorec.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
valíti2 -ím nedov. (ī í) s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči: koklja, škorec vali / valiti jajca; valiti piščance / umetno valiti / valiti ikre valíti se
začenjati živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: piščančki se že valijo
valèč -éča -e:
valeča jerebica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.