špránja -e ž (á) dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja;
narediti, zamašiti špranjo;
opazovati kaj skozi špranjo v steni;
skozi špranje je mrzlo pihalo;
zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje // dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko
♦ anat. špranja med glasilkama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
réža -e ž (ẹ́) ozka odprtina, ki nastane, če se kaj s čim ne stika: les se suši, zato se reže večajo;
zadelati reže v podu;
reže med opekami;
reža pod vrati // ozka odprtina sploh: vreči kovanec v režo glasbenega avtomata; reža poštnega nabiralnika; reža na glasovalni skrinjici / skozi režo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo
♦ alp. reža podolžna razpoka v skalovju; bot. listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; grad. reža presledek med dvema gradbenima elementoma; fuga; zool. škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
predírati -am nedov. (ī ȋ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknjea) skozi kaj: predirati karton;
predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume;
žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup;
voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje
● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati
♦ geol. prihajati na zemeljsko površjepredirajóč -a -e:
predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
predréti -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjoa) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir;
okroglo predreti tkanino;
gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo;
predreti gnojni mehur;
žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti 2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo;
kal je predrla zemljo;
mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo // ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti 3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete;
predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon 4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev
● ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velika
♦ petr. pojaviti se na zemeljski površinipredŕt -a -o
1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih
2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval
● nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ráza -e ž (á) 1. manjša povrhnja poškodba v obliki črte: s piljenjem narediti raze;
raze na pohištvu, v lošču;
kamen z razami 2. črta, guba: okrog oči je imela drobne raze;
raze na čelu / ladja je puščala za seboj globoko razo brazdo
● knjiž. zapomnil si ga je zaradi rdeče raze na licu brazgotine; skozi razo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo
♦ zool. škržna raza vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klìn tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ī) 1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti;
zabiti klin v zemljo;
luknja za klin;
suh je kakor drenov klin zelo// temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin 2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma 3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina;
lestev z desetimi klini;
pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina;
obesiti suknjo na klin;
puška visi na klinu 5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane;
iti, plezati po klinih / plezalni klini
● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
škŕta -e ž (ŕ) zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil
● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
špégati -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati2:
špegati skozi ključavnico, špranjo / špegal je po tujih ljudeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vgozdíti -ím in vgózditi -im dov., vgózdil (ī í; ọ̄) narediti, da kaj pride v tak položaj kot zagozda: vgozditi klin v špranjo;
konju se je vgozdil kamen v podkev / ekspr. vgozditi brado med dlani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vlóžek -žka m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar je v kaj vloženo: prstan s smaragdnim vložkom;
zapolniti špranjo z vložkom iz penaste gume / grafitni vložek za svinčnik; higienski vložek vpojna blazinica, ki jo uporabljajo ženske v času menstruacije; lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; posteljni vložek podloga za ležanje, ki se vloži v posteljno ogrodje; (zidni) vložek element, ki se vloži v vijačno izvrtino zaradi trdne namestitve vijaka; vložek za električno žepno svetilko 2. nav. mn. priprava iz usnja, blaga, lepenke v obliki stopala, ki se vloži v obuvalo: vložki zmanjšujejo prostornost čevljev;
nositi vložke / ortopedski vložki / vložki za čevlje 3. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo: dogajanje v komediji prekinjajo pevski in baletni vložki / pesemski vložek pesem, del pesmi, ki se vstavi v kako dramsko, operno delo4. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog: za solidno hotelsko ponudbo je potreben velik denarni in stvarni vložek v objekt;
finančni, kapitalski vložek v podjetje;
investicijski, sponzorski vložek v raziskave;
vložek države, občine;
vložek podjetja v oglaševanje 5. obl. v osnovno tkanino za okras vložen kos druge tkanine: čipkast vložek za blazino;
tančičen vložek pri obleki 6. igr. znesek, ki se vloži pri igri na srečo: podvojiti vložek;
igrati za velike vložke / hazardni vložek 7. pravn. skupina listov v vpisniku z glavnimi podatki o vpisanem subjektu: vložki sestavljajo register / zemljiškoknjižni vložek 8. geol. tanjša plast druge kamnine v kamninski plasti: vložki apnenca v flišu
● ima precejšen vložek v banki precejšnjo vlogo
♦ elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke z izolirnim plaščem; gastr. jušni vložek kar se že pripravljeno da v juho; metal. vložek količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; rib. vložek v tekočo ali stoječo vodo spuščene ribe, raki, zlasti mladi, za povečanje količine teh živali v njej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vrínjati -am nedov. (í) vrivati: vrinjati pismo skozi špranjo pod vrati / v organizacijo so vrinjali svoje zaupnike / vrinjala se mu je misel na dekle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vtláčiti -im, in vtlačíti in vtláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ) s tlačenjem spraviti v kaj: vtlačiti papir v špranjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zadélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka;
zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju 2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove // ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo
● pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; ekspr. zadelal si je pipo s tobakom natlačilzadélati se ekspr.
delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju
● star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki
zadélan -a -o:
vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi
● ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zagozdíti -ím in zagózditi -im dov., zagózdil (ī í; ọ̄) 1. z zabitjem zagozde, zagozd narediti, da je kaj trdno nameščeno: zagozditi podpornike, zagozditi toporišče / zagozditi vratno krilo s koščkom lesa 2. dati, potisniti kaj kam tako, da je tam trdno nameščeno: zagozditi kamen pod kolo;
zagozditi klin v špranjo;
s privijanjem vijaka zagozditi vložek v luknjo // dati, spraviti kaj v položaj, iz katerega ne more priti: deroča voda je zagozdila čoln med stebre mostu; zagozdil se je med skale, da ga voda ni mogla odnesti / ekspr.: zagozdil je glavo med dlani; zagozdil je nogo med vrata 3. ekspr. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu narediti neprehodno: rov so zagozdile odkrušene skale;
ulico so zagozdili tovornjaki;
množica je za hip zagozdila vrata zagozdíti se, in zagózditi se
1. priti v kaj ozkega, ovirajočega in tam ostati, se ne premikati: pri plezanju iz luknje se je zagozdil; med podkev in kopito se je zagozdil kamen; pri žaganju se je rezilo zagozdilo / plavajoči led se je zagozdil v soteski; pren. v možgane se mu je zagozdila trdovratna misel
2. ekspr. premikajoč se priti v položaj, ki zaradi nabiranja, kopičenja česa preprečuje gibanje, prehajanje: pred mostom se je zagozdila kolona avtomobilov; med vrati se je zagozdila skupina gostov
// zaradi nabiranja, kopičenja česa na določenem mestu postati neprehoden: cestišče se je zagozdilo z avtomobili
zagozdèn -êna -o:
rov je zagozden s skalo; v razbitem avtomobilu zagozdena ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zalepíti in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list;
zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto 3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo 4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči;
strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem 5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak
● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; zalepiti znamko nalepiti, prilepitizalepíti se in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom
zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati: blato se mu je zalepilo na podplate / mokra srajca se mu je zalepila na hrbet / od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo
zalépljen -a -o:
s papirjem zalepljene razbite šipe; pismo je že zalepljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zanêsti -nêsem dov., zanésel zanêsla (é) 1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam: veter je zanesel radioaktivni oblak nad Skandinavijo;
brezoseb. prah, sneg je zaneslo v vsako špranjo // z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: zanesti ranjenca v varno zavetje / star. zanesti blago k šivilji nesti, odnesti2. noseč premakniti en del česa v drug položaj, v drugo smer: drugi konec klopi zanesi še malo k zidu;
zanesti omaro proti sebi, v levo // z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: veter je zanesel balon proti severu; vodni tok ga je zanesel daleč od brega / brezoseb.: avtomobil je na spolzki cesti zaneslo; čoln je zaneslo na odprto morje; zaneslo nas je s prave smeri, vstran; v ovinku ga je zaneslo v levo; ekspr. vedno znova ga zanese pod njeno okno pride// brezoseb. povzročiti tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaneslo jo je in je padla 3. povzročiti tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: jeza ga je zanesla, pa jo je udaril;
navdušenje ga večkrat zanese;
brezoseb. govornika je zaneslo 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog;
zanesti razdor, strah med prijatelje / skušal je zanesti nekoliko živahnosti v pogovor vnesti / to bolezen so k nam zanesli priseljenci 5. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: lepota in divjina sta potnike zanesli;
deda je zanesel spomin na mladost / znal je vsakogar zanesti navdušiti6. star. prizanesti: zanesi nam;
ni ji zanesel nobenega udarca
● pot ga večkrat zanese v naše mesto večkrat pride; usoda ga je zanesla v tujino življenjske okoliščine so bile take, da je odšel, bival v tujini; ekspr. zaneslo ga je v kriminal začel je delati kriminalna dejanjazanêsti se v zvezi z na
biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno: na svoje ljudi se zanese; nanj se ni mogoče zanesti; popolnoma, ekspr. slepo, stoodstotno se zanesti na koga
// pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanesti se na molčečnost, poštenost koga; preveč se je zanesel na svojo prednost / na ta avtomobil se lahko zaneseš; zanesti se na svoje noge / zanesel se je na njihovo spanje prepričan je bil, da bodo spali; niso se zanesli, da bo izpolnil obljubo verjeli / ekspr. jaz se jim ne bom klanjal, na to se lahko zaneseš
zanesèn tudi zanešèn -êna -o
1. deležnik od zanesti: biti kam zanesen; zanesen z blatom, s snegom; bila je zanesena od tega prizora
2. ki je v stanju (trajnejšega) močnega čustvenega odziva na kaj, zlasti pozitivnega: zanesen pesnik; čustveno, literarno zanesen; nekritično zanesen / zaneseno opevanje narodnih junakov; prisl.: zaneseno ljubiti koga; zaneseno pripovedovati o načrtih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
póčiti1 -im dov. (ọ́ ọ̑) 1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila;
v temi je nekaj počilo;
brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške// povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem // ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil 2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči;
skala, zvon poči;
počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili 3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki;
počiti koga s kolom;
počiti se po čelu 4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha 5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelopóčiti se pog., ekspr.
1. sesti: počiti se v naslanjač
2. spreti se, stepsti se: spet sta se počila
póčen -a -o:
počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
régniti1 -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. odpreti se, da nastane reža, špranja: ko se je sklonila, ji je regnila torbica;
vrata so regnila samo toliko, da je pomolil ven glavo 2. dobiti razpoko, špranjo; počiti1:
deska, zemlja je regnila / že zaceljena rana je regnila / na hrbtu mu je regnil suknjič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.