Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

• V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Razmišljam o besedni zvezi visoka vrtilna frekvenca.

Zmotil me je pridevnik visok. Ne bi bilo bolje zapisati velika vrtilna frekvenca? Saj gre za več vrtljajev, večjo hitrost motorja. Po drugi strani pa lahko tudi višje število obratov.

Kateri pridevnik je torej bolje izbrati?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kdaj je beseda milijon v vlogi samostalnika in kdaj v vlogi glavnega števnika oziroma kako lahko to razlikovati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Spomnim se, da je bolje govoriti o zračnem tlaku kot o zračnem pritisku. Vendar v SP 2001 najdem pri besedi pritisk zapisan kvalifikator nestrok., zraven pa še pri zvezi zračni pritisk – strok. A to pomeni, da v nestrokovnih besedilih lahko uporabljam besedo pritisk? Ali bo zvenela pogovorno?

Kako se pišejo odstotki:

19,3 odstokov ali odstotka

12,1 odstotkov ali odstotka

17,9 odstotkov ali odstotka

Skratka: ali se veže število (slovnično) na cela števila ali na število za decimalko?

Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.

Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?

Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?

Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.

Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.

Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?

Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...

Sem v dilemi, ki je ne znam razrešiti niti s pomočjo podobnih vprašanj na tem portalu. Kako je prav: danes je moj srečen dan ali danes je moj srečni dan? Poved ni vzeta iz konteksta, gre za napis, ki bi lahko krasil skodelico, pisarniške pripomočke, plakat itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.

Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).

Ali se pravilno napiše: nad višino zidu ali nad višino zida?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:

Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.

A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?

Podoben primer je tudi "dno jezera":

Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.

A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:

Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.

Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

V raznih letopisih avtorji omenjajo neka dejstva, vezana na število prebivalcev, ki so/prihajajo iz določene pokrajinske enote (npr. Spodnja Gorenjska, Prekmurje, SevernaPrimorska ...).V zvezi s tem vas prosim za razlago o pravilni raba velike začetnice in predloga (iz ali s/z). Po občutku bi rekla, da živimo V neki regiji, zato me ne moti, da prihajamo IZ neke regije (npr. Prebivalci iz štajerske regije obiskujejo bližnja zdravilišča.) in v tem primeru ne gre za zemljepisno lastno ime. Moteče pa mi zveni, ko o nekom trdimo, da je npr. oskrbovanec z Zgornje Gorenjske.

Domnevam, da Dolenjci prihajajo z Dolenjske, saj so se naselili na Dolenjskem. Težko pa sprejmem trditev, da Gorenjci prihajajo z Gorenjskega in da so naseljeni na Gorenjski?

Zelo mi boste pomagali, če razpletete nakazane dileme.

Kakšno je pravilno ime v slovenski obliki, Kristjan, Kristijan ali Kristian?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Katera oseba (prva ali tretja) pri glagolu v spodnjem primeru bi bila ustreznejša oz. pravilna?

V proizvodnji imamo tri stroje. Jaz znam upravljati dva. Če se naučim upravljati še tretjega, bom edini izmed zaposlenih, ki bo/bom znal upravljati vse tri stroje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Nisem povsem prepričana, kakšen je pravilen zapis. Je torej takole pravilno? Predvsem me zanima, ali se zapisuje iz večinskih šol ali z večinskih šol. Primer je takšen: Število otrok, ki so se iz večinskih OŠ prešolali na OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško.

Pa še tole. Potek: Sedimo v krogu na stolih. Eden od učencev stoji na sredini. Ta oseba reče: »Nikoli še nisem« in doda konec stavka (na primer: »Nikoli še nisem jedel brokolija.«). Vsi, ki so to že počeli/videli/slišali …, morajo vstati in zamenjati stole.

Je tako okej ali so potrebne ... za Nikoli še nisem v narekovajih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kakšen je izvor pomena glagola opetnajstiti?

Izvor priimka Baloh

Prosim za razlago priimka Besednjak. V Sloveniji Besednjakov ni prav veliko, spoznala pa sem družino iz Splita s priimkom Besednik.

Na Vas se obračam s posebno prošnjo. Zelo vesela bom, če mi boste lahko pomagali.   Ali ste se morda kdaj dotaknili izvora priimka Delčnjak. Po podatkih SURS nas je trenutno le 38 nosilcev tega priimka v Sloveniji.   Število oseb s priimkom Delčnjak: 38 Med vsemi priimki je priimek Delčnjak po pogostnosti uvrščen na 9010. mesto. Po ustnem izročilu naših starejših sorodnikov, izvira naš priimek s Češke. Baje naj bi pred mnogimi leti nekdo s tem priimkom kot potujoči tkalec tekstila prišel s Češke v kraj Ruše pri Mariboru. Ker so v tistih časih tkali po domovih, je ta naš prednik Delčnjak, prišel tudi v vas Trnovlje pri Socki pri Novi Cerkvi. Tam mu je bilo tako všeč, da je tam kupil posestvo. Delčnjakovi tam živijo še danes.   Verjetno se je začetni priimek Delčnjak takrat zapisoval drugače, morda kot DELCHNAK, DELCHNIK ...   Zagotovo pa se je priimek Delčnjak v tej obliki zapisa enako kot danes zapisoval že leta 1929, iz časa ko obstaja poročni list mojega dedka in babice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Sem doma iz Cerknega. Zanima me, če vam je znan izvor priimka Simnovčič. Družinsko izročilo pravi, da naj bi se naši predniki v naše kraje preselili iz Slavonije.

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

• Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
• Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

• Dr. Marko Snoj in Slavko Bobovnik o slovenščini v javni rabi na RTV SLO. (glejte od 4:50 minute naprej) https://www.facebook.com/watch/?ref=saved&v=1853986687986690
• Pesnik in prevajalec Tone Pavček leta 2009 v http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20096_Pavcek.pdf
• profesorica slovenskega jezika Berta Golob https://www.youtube.com/watch?v=oSs0R1DJTlA
• Dr. Duša Krnel Umek (glejte od 11. minute videa naprej), https://www.youtube.com/watch?v=zlqrbmNHz4A

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.

V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Na zavoju znamke Bio natura, ki sem ga nedavno kupila, piše »Bio kvinoja«, medtem ko se v angleški verziji na istem zavoju pojavlja zapis »Quinoa«, v ruski in makedonski različici pa je v ime v cirilici pravilno fonetizirano kot »kinoa«. Zakaj se torej v slovenščini vsiljuje povsem napačna izgovorjava?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali je pravilno Watson-Crick geometrija ali Watson-Crickova geometrija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.

Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.

To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.

Kakšno je vaše mnenje?

Že nekaj časa sem v dilemi, kako pravilno zapisati razred. Naj bi bila črka za vrstilnim števnikom velika ali majhna? Torej 2. A ali 2. a? Naslednja dilema je, ali je med piko in črko presledek? Torej 2.a ali 2. a?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Že nekaj časa sem v dilemi, kako pravilno zapisati razred. Naj bi bila črka za vrstilnim števnikom velika ali majhna? Torej 2. A ali 2. a? Naslednja dilema je, ali je med piko in črko presledek? Torej 2.a ali 2. a?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali mami oz. očetu moža ali žene po tem, ko se ločita, še rečemo tast oziroma tašča, ali rečemo npr. bivši tast oz. tašča.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kako sklanjamo ime Tenerife?

Zanima me, kako se pravilno »poimenuje« sliko?

Npr.: na spletno stran dodam neko sliko, pod katero želim navesti avtorja fotografije ter kratek opis fotografije.

Kako se to pravilno navede?

Zanima me naslednja besedna zveza: stand up komedija ali komedija stand up? Pišem diplomsko delo o stand up komediji in me bega vprašanje besednega reda v tej besedni zvezi. Preverila sem pojavnost v korpusu Gigafida. Stand up komedija se pojavi preko 500-krat, komedija stand up le 17-krat. Po slovnici je pravilneje komedija stand up, kjer je stand up desni prilastek. Kaj predlagate, kateri vrstni red naj uporabljam? Kako sklanjati stand up: stand up, stand up-a, stand up-u ...? To je torej citatna beseda?

Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.

V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali se za novodobni poklic uporablja tudi izraz jutjuber? Zasledili smo ga v nekem otroškem stripu, v slovarju pa ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, koliko moških sklanjatev ima slovenščina. Vedno sem bila prepričana, da so štiri (korak, sluga, A, dežurni), profesorica na maturi prijateljičine hčere pa je zatrdila, da so samo tri. Prosim za odgovor in pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali lahko imena krajev uvrstimo k edninskim samostalnikom (npr. Trbovlje, Tolmin). So to edninski samostalniki, ali so samostalniki, ki poznajo vsa tri števila? Po vzoru množinskih samostalnikov, npr. Jesenice, Brežice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Še vedno imam mnogo težav. Je v teh dveh primerih raba besede mnogo pravilna?

Slovenski pravopis je delo mnogih slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov.

Mnogim je izrekel dobrodošlico.

Katera je najdaljša slovenska beseda dandanes? Ali je še vedno dialéktičnomaterialístičen, kot pred leti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:

• Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.

• Zamujanje na delo ga je stalo službe.

• Ta napaka jih je stala zmage.

Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali obstaja pomenska razlika med nobeden in nihče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali sta za besedno zvezo tako imenovani pravilni obe okrajšavi, torej t. i. in t. im., ali pa le ena od njiju.

V rabi je zaslediti obe.

Zanima me raba izraza avtodomarski turist, avtodomarski turizem oziroma avtodomarski. Mediji jo zelo velikokrat uporabljajo v navedeni obliki. Meni se izraz zdi neprimeren za strokovne tekste.

Enako me zanima, če lahko argumentirano zavrnem izraz jogarski turist ali jogarski turizem, ali menite, da so takšne kombinacije dopustne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako pravilno pisati oznako za starostno skupino starejših od 60 let? V društvu smo namreč ustanovili odsek, ki je namenjen predvsem starejšim in ga ponekod na kratko označujemo kot 60+. Ali je med številom in znakom »+« presledek ali ne?

Na vaši strani sem prebrala, da se števila do 10.000 zapišejo brez pike, od 10.000 naprej pa s piko. Zanima me, kaj se zgodi s piko v zapisu: 2.758,8 milijona. Je v tem primeru pravilen zapis s piko ali brez nje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali pišemo parkinsonova bolezen z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako pisati črke ob števkah – stično, nestično, s piko na koncu ali brez – pri zapisovanju razredov: npr. 1.b ali 1.b. ali 1.b. ali 1b (Kako pa je pri hišnih številkah?)

Ali se imena fizikalnih zakonov piše z veliko ali malo začetnico, npr. Zakon gibanja ali zakon gibanja, Zakon o vzajemnem učinku ali zakon o vzajemnem učinku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?

Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini

vendar tudi

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?

(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanimalo bi me, ali je spodnja poved slovnično pravilna:

Upal je, da bodo s tem dejanjem rešena njegova čast, povrnjen njegov mir in pozabljeni njegovi prekrški.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zadnje dni zelo odmeva mednarodni projekt preiskovalnih novinarjev Panama Papers.

Kako to poimenovanje pravilno slovenimo: je to stvarno ime za neumetnostno besedilo in se ga zapisuje z veliko začetnico (torej Panamski dokumenti) ali pa gre zgolj za vrstno poimenovanje in bi bila primernejša mala začetnica (panamski dokumenti)?

Zanima me razlog, zakaj je beseda dočim v Pravopisu označena s črno piko (prepovedano).

Zanima me, ali me lahko usmerite glede zapisovanja imen severnoameriških indijanskih ljudstev, npr. Suji, Navajo, Mohawk, Puyallup, Hopi, Pajut itd. Se načeloma držimo zapisov v ameriški angleščini, razen ko gre za že uveljavljene slovenske zapise (npr. Apači ali Komanči), ali pa obstaja kakšno drugačno pravilo? Prevajam zgodovino ZDA Howarda Zinna, v kateri so omenjena vsa zgoraj navedena ljudstva (in morda še kakšno).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.

Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:

• samostalnik moškega spola (kellion, kelliona, pl. kellioni, kellionov...),
• samostalnik ženskega spola (kellion, kellione, kellioni, ..., pl. kellione, kellion,...),
• ali pa celo, da bi edninska oblika kellion, ki bi jo v ednini sklanjali po moški sklanjatvi (po zgledu stadion), v množinski obliki spremenila spol v ž.: kellia, kellij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih:

• skoki Dunking Devilsov (slovenska akrobatska skupina Dunking Devils),
• dres Dallas Mavericksov (ameriško košarkarsko moštvo Dallas Mavericks),
• trener Phoenix Sunsov (ameriško košarkarsko moštvo Phoenix Suns),
• plošča Drinkersov (slovenska glasbena skupina The Drinkers),
• koncert Dedley Woodleybearsov (mednarodni trio Dedley Woodleybears)?

V medijih lahko zasledimo tudi:

• dobra igra Crusadersa (severnoirsko nogometno moštvo Crusaders),
• stadion Rangersa (škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers),
• poraz Young Boysa (švicarsko nogometno moštvo Young Boys),
• dober nastop Cocksa (finsko rokometno moštvo Cocks) …

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih? Če izhajamo iz tega, ali v slovenskem besedilu pišemo: »Dallas Mavericksi bodo gostovali pri Phoenix Sunsih« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Suns« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Sunsu« ali »Dallas Mavericks bodo gostovali pri Phoenix Suns«? In če je ena od pravilnih oblik tudi »z Dallas Mavericks« (pravopisni člen 859: »Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje […]«), kako potem v tem primeru izrazimo svojino: dres Dallas Mavericks?

Peter Weiss je na Grošljevem simpoziju l. 2016 (povezava na posnetek http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3 je tudi v nekem vašem odgovoru) govoril (18.–21. min.) o tem, da »imamo komandose, kekse, Beatlese, Doorse, Rolling Stonese […]«, da je »Times pisava in časopis, windows je program in uporabljamo obliko v windowsih […]«, da se »na angleško ali špansko ali pa francosko množino v slovenščini praviloma požvižgamo. ''S'' jemljemo kot del samostalnika moškega spola v ednini, drugače je z imeni gorovij […]«. Je drugače tudi pri imenih glasbenih, športnih … skupin? Vsaj košarkarji s Polzele so se že sami poimenovali Hopsi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

V medijih sem zasledil izraz, da se »nad Slovenijo podijo črni koronaoblaki«. Tako izražanje se mi zdi nenavadno in me zato zanima, ali se tudi priložnostne zveze uvrščajo med frazeološke enote?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Na višji šoli lahko naši študenti študij zaključijo z izdelavo diplomskega dela (piše ga 1 študent) ali projektnega diplomskega dela (pišeta ga 2 do največ 4 študenti skupaj). Zanima me, ali se lahko v diplomskih delih, tj. strokovnih besedilih, v primeru, ko projektno diplomsko delo pripravljata dva študenta, uporablja dvojina (namesto 1. osebe množine), npr. V projektnem diplomskem delu sva prišla do spoznanja, da je ...? Nikjer nisem zasledila, da bi bila raba dvojine v strokovnih besedilih prepovedana oz. neustrezna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Katera raba je pravilna oz. kakšne so razlike?

• Uporaba dvojih očal ...
• Uporaba dvoje očal ...
• Uporaba dvojnih očal ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Bolijo me noge, roke, oči, ušesa, ledvice ...

Vse zgoraj naštete dele telesa ima večina ljudi po dva. V rabi pa se večinoma uporablja množina namesto dvojine.

Kako to?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Smo Kulturno-umetniško društvo KOSEC Log - Dragomer in prav bi bilo, da skrbimo za pravilno in lepo izražanje v slovenščini. Če imamo, npr. zbor članov moramo seveda napisati zapisnik. Na zboru sodeluje večje število članov, tudi povabljeni gostje. Ali je potrebno, da pri navajanju oseb, ki so recimo uradno poročale o delu društva, ali so se samo prijavile k razpravi, itd., take osebe naslavljati z g., ga., kakorkoli že, ali se to lahko izpusti. Hvala za vaše mnenje, o tem se namreč kar precej razhajamo, jaz (predsednik Zbora članov) sem mnenja, da ta »navlaka« ni potrebna!?

Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.

Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.

• Katera različica je primernejša?

103.000.000 --> sto trije milijoni

ali

103.000.000 --> sto tri milijone

Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?

Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?

• Ali je treba besedo milijon (enako besedi milijarda in bilijon) kadar so števila rabljena kot pridevniki sklanjati ali ne?

Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.

ali

Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.

• Kako je s sklanjanjem, kadar je števnik v funkciji samostalnika?

Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.

ali

Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:

• Sprejemna je dvoje vrat naprej.
• Sprejemna je dvoja vrata naprej. Ali kako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, zakaj se hektar lahko pregiba na dva načina, ar pa ne, čeprav beseda hektar izhaja iz besede ar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?

Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?

Ali obstaja v slovenščini seznam najpogostejših besed, nekaj podobnega, kot je New General Service List (NGSL) of important vocabulary words for students of English as a second language?

Zanima me skladenjska podstava besede nedokončanost. Ali je beseda sestavljenka ali izpeljanka? Beseda ima v SSKJ dve naglasni mesti. Kako veš, ali ima neka beseda dve naglasni mesti ali le eno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako bi lahko sklanjali naslednja francoska zemljepisna imena, ne da si pomagamo z določili tipa "mesto/kraj itd" :

• imena, ki so v fr. ženskega spola: Bonne Terre, Mare Longue, Rose Belle
• tista, ki so v francoščini množinska, npr. Cent Gaulettes, Quinze Cantons, Quatre Bornes ...
• tista, ki imajo v francoščini določni člen za ženski spol: La Rochelle, La Louise ...

Prvo skupino bi sklanjala po moški sklanjatvi, torej: Bonne Terre/Bonne Terra ... Mare Longue/Mare Longua ... Ali bi lahko tu imena pustila v imenovalniški obliki, npr. "Sem v Bonne Terre"?

Drugo skupino bi tudi sklanjala po moški sklanjatvi: Cent Gaulettesa/Quinze Cantonsa/Quatre Bornesa. Primer: Gredo proti Quatre Bornesu. Ali bi bilo mogoče tudi: Gredo proti Quatre Bornes?

Tudi imena tretje skupine bi sklanjala po moški paradigmi: La Rochelle/La Rochella/La Rochellu ... La Louise/La Louisa/La Louisu, kar pa me moti tu, je določni člen, ki v francoščini izraža ženski spol. Ali bi bilo v teh primerih torej mogoče samostalnike sklanjati po ženski paradigmi: La Louise/La Louise/La Louiso ...? Primer: Rad imam La Louiso/La Louise?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako sklanjati imena podjetij, v katerih je številka del imena in se piše stično, denimo Outfit7, Ekipa2 ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali se ime spletnega okolja Teams sklanja, in če se, kako je pravilno. Zasledila sem sklanjanje Teams – Teamsa ..., prav tako pa tudi množinsko poimenovanje Teamsi – Teamsov ... (analogija z angleško množino?). Zanima me Vaše stališče.

Ali se Google Forms ipd. reči sklanjajo ali ne in kako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kako sklanjamo samostalnik prapor?

Pri nakupu nad 50 evrov / nad 50-imi evri. Sneži nad 1000 metrov nadmorske višine / nad 1000 metri nadmorske višine. Kaj je bolj pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?

Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kako lahko razložim slovensko negovorečemu (zelo malo), kako in zakaj se v slovenščini sklanja. Primer: ena roža dve roži pet rož

ali pa

eno pivo dve pivi pet piv

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

S kolegom imava debato, kako huda napaka je to in bi potrebovala argumentacijo.

Četrtki so dan za nakupovanje. in Četrtki so dnevi za nakupovanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako zapisati vabilo na informativni dan, ki se odvija v dveh dneh. Ali:

• Vabimo vas na informativni dan, ki bo dne X in dne Y ali
• Vabimo vas na informativna dneva, ki bosta dne x in dne Y.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Sprašujem se -- ali je (bolj) prav številski podatki ali številčni podatki. V pravopisu se pojavi zveza številčni podatki, SSKJ ima tudi pod številčen primer številčni podatki. Sicer SSKJ razlaga, da se številski nanaša na števila, številčen pa na številke ali števila. Gre pa za prevod angleškega izraza figures, ki se ponavadi prevaja preprosto s »podatki«, v mojem besedilu pa je smiselno poudariti, da gre za številske/številčne podatke. Gigafida da za številske podatke 37 zadetkov, za številčne pa 137, Najdi.si pa za prve 374 in za druge 1317.

Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Mene pa zanima, kateri prevod bear-resistant compost bin je pravilnejši - medovaren ali medvedovarensmetnjak/zabojnik? Ali bi bilo bolje kar opisno, npr. zabojnik z zaščito proti medvedom?

Besedna zveza spolno občevanjene ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.

Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa jeseks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.

Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.

Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:

• pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
• 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kakšno vlogo predstavljajo števniki v stavku. Nekaj primerov:

• Pojedel je kar sedem palačink.
• Dan spomina na mrtve je 1. novembra.
• V fitnes gre trikrat tedensko.
• Dobil je dvojno državljanstvo.

Ali v prvem, drugem in četrtem primeru igrajo vlogo prilastka?

V tretjem primeru pa niti ne vem, kako bi poimenoval ta del stavka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?

• rad, raje/rajši, najraje/najrajši

ali

• rad, boljrad, najboljrad

---------------------------------------------------------

Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?

Dve povedi za zgled:

• Raje imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
• Rajši imam mamo, kakor (imam rad) očeta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kako tvorimo in sklanjamo svojilne pridevnike iz večbesednih osebnih lastnih imen? Npr. Ana Lina – Anin Linin? –z Anino Linino torbo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?

Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.

»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.

Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:

• kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
• rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
• vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
• prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
• izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
• nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) … Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
• Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
• Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida …

Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:

• Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
• Santa Caterina – v Santa Caterini in Santi Caterini;
• Santa Barbara – v Santa Barbari in Santi Barbari …

Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako štejemo dni do kake prireditve, praznika, roka ipd. Pogosto namreč slišimo stavke Še x dni nas loči od začetka tekmovanja, Samo še x dni je do začetka tekmovanja ... Recimo, da v četrtek v poročilih ob 19.10 napovemo začetek nogometnega prvenstva v (na?) nedeljo ob 11.00.

• Nas od njega torej ločujeta dva dneva ali trije (zagotovo pa tri noči ali skoraj 64 ur)? Osebno štejem le dni v celoti (petek, sobota) - četrtek lahko zanemarim (?), ker se že končuje, nedeljo prav tako, ker že pomeni dan tekmovanja. Ali moj način štetja velja le za stavek Še x dni nas loči od dneva tekmovanja, Samo še x dni je do dneva tekmovanja?
• Bi šteli drugače, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo ob 20.00?
• Bi šteli drugače, če bi uporabili stavek Tekmovanje se začne čez x dni?

Moja dilema je podkrepljena z navajanjem roka: Prijave pošljite do (vključno) petka, 12. 5. Je besedica vključno nujna? Zdi se, da ne, a jo vendarle radi pristavljamo, ker je pomen z njo povsem razdvoumljen. Predloga do in k izražata bližino in kvečjemu stičnost, ne pa vsebovanosti oz. prekrivnosti kot v (Pojdi do cerkve/k cerkvi : v cerkev; vendar Pridi k meni domov). Kaj pa naslednji primer: Prijave pošljite do petka, in sicer do 12. ure. Je mogoča tudi strnitev: Prijave pošljite do petka do 12. ure; Prijave pošljite do 12. ure v petek, Prijave pošljite do petka ob 12. uri.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Mar res obstaja poleg zvez tipa dvoje hlač, dvoje stolov še možnost dvoje hlače, dvoje stoli in ali je potem kakšna razlika? Kako se sicer takšne zveze sklanjajo, se sklanja prvi del, drugi del ali nobeden?

Zakaj obstaja poleg ednine, dvojine in množine še neke vrste četrto število, če je predmetov 5 ali več in kako se imenuje? Na primer: 3 hiše, 5 hiš ali 3 noži, 5 nožev? Še nikoli nisem teh oblik videl poimenovanih ali saj zapisanih med pravopisnimi pravili, čeprav so v stalni rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali je beseda noben nikalni pridevniški zaimek ali zanikani števnik en oziroma ali ima dvojno vlogo ter kako lahko ugotovimo, kdaj je števnik, kdaj pa nikalni pridevniški zaimek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.

Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.

Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?

Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:

• Spremljanje reje govedi na planinski paši
• Pasme govedi
• Ocenjevanje govedi v 19. stoletju
• 70 glav govedi
• Merjenje telesnih mer pri govedu
• pasemski standard cikastega goveda – [cikasto (bohinjsko) govedo je ime pasme]
• Prvi opisi cikastega (bohinjskega) goveda
• Dovoljene barvne razlike pri cikastemu govedu
• Oblika vimena pri bohinjskem govedu
• Ukrepi za izboljšanje bohinjskega goveda
• Viri o cikastem govedu
• … telesne mere krav bohinjskega goveda
• Rezultati kontrole prireje mleka po letih za cikasto govedo
• … je edina slovenska avtohtona pasma govedi
• … spada med kratkorožna goveda
• mlečni tip goveda
• Število velike govedi se je zmanjšalo
• … pri govedu in ovcah
• O govedu na Kranjskem
• Prehrana goved

Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.

Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.

A. K.

Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:

• v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;

• z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;

• vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.

Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kateri zapis je pravilen? Števili, ki imata natanko en skupni delitelj (število 1), imenujemo tuji si števili. ALI Števili, ki imata natanko en skupni delitelj (število 1), imenujemo tuji števili.

Zakaj se sestavini v Smelt Olimpija ujemata v Hotel Turist pa ne? A se sestavini v Hotel Turist ne ujemata v spolu, sklonu in številu? Kje se ne ujemata?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kaj je pravilno/bolj pravilno in zakaj:

• Število staršev, ki se je prijavilo na govorilne ure:

• Število staršev, ki so se prijavili na govorilne ure:

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Katera oblika povedka glede na število je pravilna v naslednjih primerih?

a) Zdravniki so zaskrbljeni zaradi pogostosti kroničnih bolezni, kot sta/so rak, sladkorna bolezen ...

b) Zdravniki so zaskrbljeni zaradi pogostosti kroničnih bolezni, kot sta/so rak, sladkorna bolezen itd.

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

• V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
• Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
• V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
• Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Prosila bi za pomoč pri določitvi glagola v povedi: Kajenje in uporaba elektronski cigaret sta/je prepovedano/i/a v vseh prostorih.

Odločila bi se, da gre za edninski osebek, saj se kajenje in uporaba elektronskih cigaret pomensko ujemata. Težave imam pri določitvi spola. Bolje mi zveni prevlada srednjega spola (kajenja), čeprav je to na prvem mestu. Uporabila bi: je prepovedano. Zanima me vaše mnenje in teorija, ki stoji zadaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Je pravilno tri četrtine vprašanih so menile, tri četrtine vprašanih je menilo ali oboje?

Kako je prav?

Tri četrtine kolesarjev ne upošteva pravil. ALI Tri četrtine kolesarjev ne upoštevata pravil.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Pri pregledovanju magistrskih nalog iz področja okoljevarstva se srečujem s pogosto uporabo trpnika. Zanima me ali še vedno velja, da je takšna oblika glagola v slovenščini neprimerna, ali se v primeru nekih splošnih opažanj/ dognanj/ dejstev lahko uporablja.

Podajam par primerov: V zadnjih desetletjih je bilo na svetu proizvedene več plastike, kot v celem prejšnjem stoletju. Najdemo jo povsod okoli nas, največkrat je uporabljena kot embalaža. Iz plastike so izdelana oblačila, najdemo jo tudi v kozmetičnih izdelkih. V morskem okolju konča približno desetino proizvedene plastike in predstavlja resen problem v vodnem okolju. V preteklih letih so bile narejene pilotne raziskave o prisotnosti MP v prebavilih rib.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako pisati v tem primeru: Oseba je zaposlena pri/na/v Obrtniško-podjetniški zbornici.

Kateri predlog je najbolj ustrezen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

V Jezikovni svetovalnici sem našla dve obliki pridevnika, izpeljani iz samostalnika poker, in sicer pokrski in pokerski. Iskala sem ju na Franu, a ju nisem našla. Ko sem si ogledala sklanjanje samostalnika poker (rod. pokra in pokerja), mi je postalo jasno, da je upravičena tudi pridevniška dvojnica. Poiskala sem še eno podobno besedo, tj. pufer (rod. pufra in puferja) in spet na Franu nisem našla pridevnika, razen v besedni zvezi púferska kapacitéta vôde. Ko sem si ogledala samostalnik pufer, sem videla, da ga farmacevti sklanjajo le pufer pufra (tako je tudi v korpusu Gigafida 2.0). V korpusu Gigafida 2.0 je mogoče najti obe obliki, pufrski in puferski. Začeli so me zanimati pridevniki, izpeljani iz samostalnikov na -er. Tako sem v korpusu našla tudi take, kot so čartrski, gangstrski, helikoptrski, celo hekrski, na Franu pa opazila, da je rodilnik samostalnika bager tudi bagerja, pridevnik pa poleg do zdaj veljavnega bagrski tudi bagerski. Kako si vse to razlagati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kako se uporablja vejica pri besedni zvezi ne glede na to (na splošno in konkretno v primerih

• Proizvajalec lahko ne glede na to, ali ima sedež v EU ali ne, imenuje pooblaščenega zastopnika

in

• Zato za take proizvode ni treba ponoviti ugotavljanja skladnosti ne glede na to, ali je bil izvirni proizvod dan na trg pred začetkom veljavnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali pišemo v tem primeru vejico:

• Večje kot je število, manjša je ...
• Večje, kot je število, manjša je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me pravilna raba vejice v povezavi z nekaterimi frazemi. V besedilnih korpusih obstajata obe rabi, z in brez vejice. Zanima me, ali obstaja primarna raba? Sta morda obe enakovredni? Primeri: ni (,) da bi govoril; meni nič (,) tebi nič; en (,) dva (,) tri; kot bi trenil (,) je bil nazaj; mizica (,) pogrni se. Hvala.

Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?

Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).

Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.

Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Pri pisanju bolezni z veliko začetnico me moti predvsem to, da jo s tem nekako povzdignejo, ji podelijo večjo moč, jo napravijo »bolj stvarno«, dejansko ustvarijo neke vrste »entiteto« ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je v zvezi LRN-turbulentni model ustrezno uporabiti vezaj? V zvezi LRN-model se mi zdi raba vezaja (glede na pravopisna pravila) povsem ustrezna. Kako je torej z vezajem v prvem primeru? Lahko število π zapišemo tudi v obliki π-število?

Zadnjič me je v nekem članku zmotil tale zapis:

• Želela sem si finančne neodvisnosti.

Ali ni pravilneje:

• Želela sem si finančno neodvisnost (4. sklon, in ne 2.)

Podobne zapise sem že večkrat zasledila, zato ne vem, kaj je zdaj prav.

Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.

Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:

• Besedi narava in stvarstvo sta v bistvu sinonima, vendar je v slovarju beseda naraven, ni pa še besede stvarstven.
• Beseda stvarstvo se uporablja tudi za opredelitev celotnega vesolja, vključno z zemljo in živimi bitji in rastlinami na zemlji.
• Beseda naraven pomeni, da to in to zadeva naravo. Beseda stvarstven pa pomeni, da to in to zadeva stvarstvo.

Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:

• stvarstvena zakonitost in vrednota
• stvarstven pojav
• stvarstveno dogajanje
• stvarstven razvoj. Znanstveniki uporabljajo naravne - stvarstvene zakonitosti, sicer ne bi mogli izumiti ničesar.

• Poleg tega opažam, da pri besedi stvarstvo manjka opredelitev, da pomeni oziroma predstavlja celotno vesolje, vključno z zemljo in živimi bitji in rastjem na zemlji. Ne nazadnje to potrjuje tudi Papeževa enciklika o stvarstvu, ki je objavljena na spletu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zanima me, ali obstaja pravilo ali vsaj priporočena raba pri navajanju vključenosti študentov v oz. na študijske programe.

Primer 1:

• Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih.

Zdelo bi se logično, da če se študentje vpišejo v program, se tudi usposabljajo v programu, ne na programu.

Rektorat naše univerze se zdi, da daje prednost rabi predloga v, saj so v navodila zapisali tako, kot prikazuje naslednji primer.

Primer 2:

• V prvostopenjski univerzitetni študijski program XY se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v programu AB.

Podobna je večinska raba (ne pa striktna) na portalu gov.si, od koder je naslednji primer.

Primer 3:

• Razpisi za vpis v javnoveljavne študijske programe na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih se objavljajo na spletnem portalu eVŠ /.../. V objavljenih razpisih kandidati lahko preverijo:
  • prijavne roke,
  • število razpoložljivih vpisnih mest,
  • ali izpolnjujejo pogoje za vpis na želen študijski program /.../

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Lepo pozdravljeni. Mene pa zanima pravilna raba priimka otroka, in sicer, če dobi otrok priimek po mami in po očetu, kakšen je pravilen vrstni red? Stoji ob imenu najprej priimek mame ali očeta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali je prav v začetku osemdesetih ali na začetku osemdesetih? In seveda tudi, ali iz začetka ali z začetka?

Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?

Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...

Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.

Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.

Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).

Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.

Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].

Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?

V naprej hvala in lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Nenenhno se pojavljajo težave pri zapisu npr. japonskih, kitajskih, ruskih, ukrajinckih ... imen v slovenščini. Založbe, prevajalci, tudi tujci v Sloveniji, katerih imena zapisujemo, pogosto vztrajajo pri izvirnem/angleškem načinu zapisa. Kako torej zapisati npr. Yu Hua ali Ju Hua (v knjižnem prevodu je prva različica) ali pa Tatsuya Yada ali Tatsuja Jada, Nadya Bychkova ali Nadja Bičkova?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanimajo me možnosti za zapis okrajšave za številko (št.) v mednarodni rabi: a) Se znak lojtra (#) v takšni rabi piše s presledkom ali brez njega (# 1 ali #1)? b) Se latinska okrajšava za N/numero piše z veliko ali malo začetnico (No./no.)? c) Ali morda obstaja še kakšen drug način zapisa okrajšave za številko, ki bi ga lahko uporabili v mednarodni rabi in bi bil hkrati v skladu s slovenskim pravopisom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kakšen je pravilen številski zapis, ki se nanaša na razmerje povečav in premer objektiva pri strelnih daljnogledih. V mislih imam takšne zapise:

1–4x24

3–9x40

5–25x56

števili pred znakom "x" predstavljata razmerje povečav. 1–4 torej pomeni, da lahko sliko približamo štirikrat. 3–9 pomeni, da lahko sliko približamo trikrat (9 deljeno s 3 = 3), slika pa je že v osnovi povečana trikrat. Število po znaku "x" predstavlja premer leče v objektivu, pri prvem je torej ta premer 24 mm, pri drugem 40 mm itd.

Kombinacije se izgovorijo tako: 1 do 4 krat 24, 3 do 9 krat 40, 5 do 25 krat 56. Pri prvem delu mi je jasno, da gre za stični pomišljaj, saj je zamenljiv s predlogoma od in do. Pri drugem delu mi je manj jasno. Raba kaže, da pred in po znaku "x" ne zapisujemo presledkov, Slovenski pravopis pa bi temu najverjetneje nasprotoval.

Ker pišem magistrsko nalogo s tega področja (terminologija), me zanima, kakšen zapis predlagate.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Spoštovani, najprej bi rad pohvalil vašo Jezikovno svetovalnico, ki lahko vsakomur pomaga pri reševanju pravopisnih problemov, na katere naleti pri svojem delu.

Zanima me, kdaj bo naš pravopis poenotil zapisovanje različnih stopinj. Zdaj namreč zahteva, da temperaturne stopinje pišemo nestično (na primer 25 °C za 25 stopinj Celzija), vse druge stopinje, tudi geografske, pa stično (na primer 25° s. g. š. za 25 stopinj severne geografske širine). To je še posebej moteče, če v besedilu ali preglednici nastopajo različne stopinje skupaj. Otrokom v šoli, na primer, ni mogoče razložiti, od kod te razlike. Dodatno zmedo povzročajo tudi razlike med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, kjer so tudi temperaturne stopinje zapisane stično (na primer pri geslih Celzij in stopinja), in Slovenskim pravopisom, kjer so zapisane nestično. Še več: pri geslu stopinja so najprej navedene stično (–20°), nato pa še nestično, skupaj sCelzijem« (5 °C).

Ali to pomeni, da je dejansko pravilo za zapisovanje stopinj takole: stopinje brez navajanja njihove vrste (brez opredelitve, pojasnila) pišemo stično (na primer: Zunaj je 25°. Ena od koordinat mesta je 25°.), z navajanjem njihove vrste pa nestično (na primer: Zunaj je 25 °C. Ena od koordinat mesta je 25 °s. g. š.)? Moj predlog je, da se znak za vse vrste stopinj glede na število piše stično in glede na opredelitev (pojasnilo) nestično (torej temperatura 5° C, lega 15° s. g. š., potres 7° MCS itd.).

Pri 100-ih ali pri stotih letih?

Pri 3. mesecih shodi ali pri 3 mesecih shodi?

V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, ali se pethodni, štirihodni meni itd. piše z vezajem, kot je to v praksi pri petletnem otroku, dvotirni železnici itn. ali obstaja pri tem vprašanju kakšno drugo pravilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kakšen je pravilen zapis z besedo v primeru kombinacije števnika in -krat, npr. 550-krat – petstopetdesetkrat ali petsto petdesetkrat?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Rad bi vedel, kako pravilno navesti telefonsko številko. SP 2001 ne ponuja nobene razlage glede telefonskih številk.

Vzemimo primer 017123456.

• Ali je telefonska številka enovita in je ne smemo ločevati s presledki oziroma vezaji?
• Recimo 01 712 34 56? Je tak zapis sploh dopusten?
• Ali pa morda predlagate drugačno kombinacijo, recimo 01 712 3456?
• Morda zapis z vezaji, kakor pri bančnih številkah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Kako zapišemo »osem ur, pet minut, dve sekundi« s števkami, simbolom pa ločiloma: 8h5'2" ali 8h05'02" (najbrž brez presledkov In najverjetneje ne 08h05'02")?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Pri pisanju vodičev se ne moremo zediniti o zapisu trajanja: običajno zapisujemo skrajšan opis trajanja 1 h 30 min, redkeje se uporablja zapis z decimalno vejico, 1,5 h. Na terenu pa je velikokrat najti oznako 1.30h za istih 90 minut – je ta zapis (1.30h za uro in pol) pod kakršnim koli pogojem pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, kakšno je zaporedje navajanja virov istega avtorja, pri katerih se nekateri začnejo s števko, drugi pa z besedo. Navajam primere začetnega dela vira:

Selak, Kosto. 2 odpeva k lavretanskim litanijam Selak, Kosto. 19 pjesama u čast čudotvornoj Gospi od sresera ... Selak, Kosto. Štiriglasje

Bi bilo tako zaporedje pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.