švíst švísta samostalnik moškega spola [švíst]
- 1. zvok ob hitrem premikanju, gibanju po zraku, močnem vetru
- 2. kot medmet, tudi s ponovljeno črko s posnema oster zvok ob hitrem gibanju, premikanju, drsanju
- 2.1. kot medmet, tudi s ponovljeno črko s ponazarja hitro gibanje, hiter premik
- 2.2. kot medmet ponazarja hiter gib pri rezanju, striženju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
švíst1 -a m (ȋ)
oster, sikajoč glas: slišati je bilo švist biča, kose, puščice / ekspr. švist svilenega krila šumenje, šuštenje / krogla je s švistom letela mimo
oster, sikajoč glas: slišati je bilo švist biča, kose, puščice / ekspr. švist svilenega krila šumenje, šuštenje / krogla je s švistom letela mimo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
švíst2 medm. (ȋ)
posnema oster, sikajoč glas pri hitrem premikanju po zraku: švist, mu je švignila krogla nad glavo / avtomobil je pridrvel mimo: švist, in že ga ni bilo več
posnema oster, sikajoč glas pri hitrem premikanju po zraku: švist, mu je švignila krogla nad glavo / avtomobil je pridrvel mimo: švist, in že ga ni bilo več
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
švíst1 -a m, pojm. (ȋ) slišati ~ biča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
švíst2 posnem. medm. (ȋ) ~, mu je švignila krogla nad glavo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
