á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abalienácija -e ž (á) redko alienacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aberácija -e ž (á) - 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
- 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abrazíja -e ž (ȋ) - 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
- 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja;
zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost;
abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja;
prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko;
bela svetloba acetilenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adaptácija -e ž (á) - 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja - 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza;
gre za adekvatnost s predpisom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
administrácija -e ž (á) - 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
- 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji - 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence;
delovno mesto administratorke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adópcija -e ž (ọ́) posvojitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša - 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
- 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ádrija -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adsorptívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adútka -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
adventístka -e ž (ȋ) pripadnica adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
advokátinja -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
advokátka -e ž (ȃ) odvetnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
advokatúra -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi;
prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko;
vaditelj aerobike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áerodinámika in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aerofagíja -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áerofotografíja in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aerologíja -e ž (ȋ) meteorologija, ki proučuje visoko ozračje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áeromehánika in aêromehánika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o silah in gibanju plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áerostátika in aêrostátika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afazíja -e ž (ȋ) med. izguba sposobnosti govorjenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afékcija -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ med. kožna afekcija kožno obolenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija;
igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afektívnost -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero;
politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aferéza -e ž (ẹ̑) lingv. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afežéjevka -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afiliácija -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afinitéta -e ž (ẹ̑) - 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva - 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afínost -i ž (ȋ) geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afirmácija -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija;
na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo;
vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma;
kulturna, politična, umetniška afirmacija;
družabna, mednarodna afirmacija;
afirmacija na mednarodnem torišču;
prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áfnaSSKJ -e ž (á) znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afoníja -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aforístičnost -i ž (í) lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afrikanizácija -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
afrikáta -e ž (ȃ) lingv. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áfta -e ž (ȃ) nav. mn., med. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agápe in agápa -e ž (ȃ) rel. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agáva -e ž (ȃ) tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) - 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
- 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agénda -e ž (ẹ̑) - 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti
- 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda
♦ rel. protestantski cerkveni obrednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agêntinja in agéntinja -e ž (é; ẹ̄) agentka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agentúra -e ž (ȗ) - 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura - 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura
- 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agílnost -i ž (ȋ) lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agitácija -e ž (á) pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija;
razvili so močno agitacijo;
politična, volilna agitacija;
agitacija za delovne brigade;
agitacija med delavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agitátorka -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agítka -e ž (ȋ) pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka;
igrali so sovjetske agitke;
igra se ob koncu sprevrže v agitko;
politična agitka // redko priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aglomerácija -e ž (á) - 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva
- 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ metal. obrat za pripravljanje rude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aglutinácija -e ž (á) - 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic
- 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agnozíja -e ž (ȋ) psiht. nesposobnost za spoznavanje zaznav: optična agnozija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agógika -e ž (ọ́) muz. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agoníja -e ž (ȋ) smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija;
agonija traja že več ur;
bolnik je v agoniji;
pren. stari svet je bil v agoniji;
družbena agonija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agóra -e ž, in agorá neskl. (ọ̑; ȃ) pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agorafobíja -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agráfa -e ž (ȃ) knjiž. sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras: speti obleko z agrafo;
nosil je pernat klobuk z agrafo iz biserov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agrarizácija -e ž (á) večanje vloge kmetijstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agregácija -e ž (á) knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agresíja -e ž (ȋ) vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvršiti agresijo;
malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije;
odgovoriti na agresijo;
fašistična agresija;
biti žrtev agresije / gospodarska agresija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agresívnost -i ž (ȋ) napadalnost, nasilnost: podžigati agresivnost;
reagirati na agresivnost;
politična agresivnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agrikultúra -e ž (ȗ) kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ágrobiologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ágrokemíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑) vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ágromeliorácija -e ž (ȃ-á) tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ágrometeorologíja -e ž (ȃ-ȋ) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agronomíja -e ž (ȋ) veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
agronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za agronomijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áhle áhel ž mn. (ȃ) nar. priprava za česanje volne; gradaše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aitiologíja tudi ajtiologíja -e [ajt-] ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ájda -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ajdína in ájdina -e ž (í; ȃ) nar. vzhodno ajda: ajdina že zori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ájdinja -e ž (á) etn. ajdovska deklica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ájdnica -e ž (ȃ) redko ajdovica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ájdovica -e ž (á) ajdova slama: ajdovico rabijo za krmo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ájdovka -e ž (á) redko ajdovica: pobrali so vso koruznico in vso ajdovko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ájdovščina -e ž (á) arheol. ajdovski gradec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́) tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akácija -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi;
vejica akacije
♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akacijevína tudi akácijevina -e ž (í; á) akacijev les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akadémičarka -e ž (ẹ́) raba peša študentka, visokošolka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akademíja -e ž (ȋ) - 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// poslopje te ustanove: park pred akademijo - 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola
- 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akadémikinja -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akcelerácija -e ž (á) knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja;
akceleracija rasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akcentologíja -e ž (ȋ) veda o akcentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E ↑akcentológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akcentuácija -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akceptácija -e ž (á) fin. sprejem menice s podpisom; akcept
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akcesíja -e ž (ȋ) biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akcidénca -e ž (ẹ̑) filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari;
bitne lastnosti in akcidence
♦ tisk. lepotna priložnostna tiskovina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ákcija1 -e ž (á) - 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo - 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ákcija2 -e ž (á) ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije;
lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ákcijaSSKJ -e ž (á) ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aklamácija -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo;
aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aklimatizácija -e ž (á) prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali;
sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ákna -e ž, tudi ákne neskl. (ȃ) med. mozoljavost, mozoljavica: akna je zlasti nadloga mladih;
to milo se uspešno uporablja proti akni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akomodácija -e ž (á) knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram
♦ med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akontácija -e ž (á) znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo, predujem: dati, dobiti akontacijo na plačo;
izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akórdika -e ž (ọ́) muz. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike // nauk o akordih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akreditácija -e ž (á) 1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja 2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa 3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E ← agl. accreditation iz (↑)akreditírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akribíja -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo;
pravila znanstvene akribije;
akribija slovstvenega zgodovinarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akrobácija -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije;
vratolomne akrobacije artistov;
pren. miselne akrobacije
♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akrobátika -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika
♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akrobátka -e ž (ȃ) ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akromegalíja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akrópola -e ž (ọ̑) pri starih Grkih najvišji utrjeni del mesta: atenska akropola;
pren., ekspr. ljubljanska akropola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aksiologíja -e ž (ȋ) filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aksiomátika -e ž (á) knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike
♦ mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije // veda o aksiomih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aksonometríja -e ž (ȋ) geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi: perspektiva in aksonometrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktinídija -e ž (ī) trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad: gojiti aktinidije / jesti aktinidijo kivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktínija -e ž (í) zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktinomikóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktíva -e ž (ȋ) - 1. ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktivo
- 2. voj. službujoča vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktivácija -e ž (á) glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktivístka -e ž (ȋ) ženska oblika od aktivist: mladinska, terenska aktivistka / bila je aktivistka Osvobodilne fronte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktivitéta -e ž (ẹ̑) delovanje, dejavnost: povečati aktiviteto;
človekova aktiviteta;
aktiviteta duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktivizácija -e ž (á) spravljanje v živahnejšo dejavnost: povečati aktivizacijo;
politična aktivizacija;
aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktívnost -i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost;
zanj je značilna borbena aktivnost;
živahna diplomatska aktivnost;
družbena, gospodarska, politična aktivnost;
psihična aktivnost;
literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost
♦ astr. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áktovka1 -e ž (ā) torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke;
usnjena aktovka;
aktovka na zadrgo;
dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
áktovka2 -e ž (ȃ) knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka: pisec kratkih aktovk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktualizácija -e ž (á) prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame;
aktualizacija pouka;
težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aktuálnost -i ž (ȃ) sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost;
politična aktualnost;
žgoča aktualnost;
aktualnost problematike // nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akulturácija -e ž (á) knjiž. prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju: nagla akulturacija priseljencev;
avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akumulácija -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga;
akumulacija energije, vode
♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter // ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akumulatívnost -i ž (ȋ) ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost;
nizka akumulativnost;
akumulativnost naše industrije;
stopnja akumulativnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akupresúra -e ž (ȗ) med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akupunktúra -e ž (ȗ) med. ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akústičnost -i ž (ú) lastnost, značilnost akustičnega: akustičnost dvorane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akústika -e ž (ú) - 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko
- 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akútnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost akutnega: akutnost problema / akutnost bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akvalúnga -e ž (ȗ) priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami;
potapljati se z akvalungo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akvarelístka -e ž (ȋ) ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akvarístika -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko;
ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto;
barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akvizícija -e ž (í) knjiž. pridobivanje, nabiranje: akvizicija naročnikov, zavarovancev / redko ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča pridobitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alabastrovína -e ž (í) redko izdelki iz alabastra: zbirati alabastrovino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
álba -e ž (ȃ) rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
albanístika -e ž (í) veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
albánščina -e ž (ȃ) albanski jezik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
albínka -e ž (ȋ) ženska oblika od albin, beličnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
albuminuríja -e ž (ȋ) med. bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aleatórika -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alegóričnost -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegoričnost njegove drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alegoríja -e ž (ȋ) lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alegórika -e ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegorika in simbolika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alegorizácija -e ž (á) knjiž. alegorično prikazovanje: iz antike prevzeta alegorizacija števil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aléja -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji;
kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alelúja -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo;
radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alêrgičnost -i ž (é) med. značilnost alergičnega človeka: ugotavljati alergičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alergíja -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na beljakovine, za beljakovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alergologíja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
álfa -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
● ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stranálfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa
♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
álga -e ž (ȃ) nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal;
morske alge
♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
algébra in álgebra -e ž (ẹ̑; ȃ) veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki: razvoj algebre / danes je na urniku algebra namesto geometrije; učbenik algebre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
algóvnica -e ž (ọ̑) zool. med algami živeča morska riba avstralskih morij, Phyllopterix eques
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aliánsa -e ž (ȃ) zastar. politična ali vojaška zveza držav: ustanoviti alianso;
član alianse
♦ zgod. sveta aliansa zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza // zveza, društvo, organizacija: mednarodna aliansa žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alienácija -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo;
alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alieníranost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alimentácija -e ž (á) knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alínea -e ž (ȋ) knjiž. odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi: druga alinea člena 3
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alira in alura -e [alíra] ž (ȋ) nav. mn., zastar. vedenje, ravnanje, navade: gosposke alire
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aliterácija -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aljehínka -e ž (ȋ) šah. otvoritev igre, ki jo je uvedel Aljehin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
álka -e ž (ȃ) tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkáličnost -i ž (á) kem. alkalnost: alkaličnost seča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkálija -e ž (á) kem. hidroksid alkalijskih kovin: poškodbe z alkalijami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkalimetríja -e ž (ȋ) kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkalizácija -e ž (á) kem. postopek, s katerim naredimo kaj alkalno: alkalizacija raztopine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkálnost -i ž (ȃ) kem. lastnost alkalij: močna alkalnost natrijevega luga;
stopnja alkalnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkalóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkimíja -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkohóličarka -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkoholizíranost -i ž (ȋ) stanje alkoholiziranega človeka: nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika;
stopnja alkoholiziranosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkoholomaníja -e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alkóva -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa;
posteljo ima v alkovi materine spalnice;
soba z alkovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
álma máter álme máter ž, tudi neskl. (ȃ-ā) vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
álmožna -e ž (á) zastar. miloščina: deliti, prositi almožno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ) aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E ← nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àlógičnost -i ž (ȁ-ọ́) značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alója in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih;
sprehajati se med alojami in palmami
♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alokácija -e ž (á) knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička;
alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih;
alokacija dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alónža -e ž (ọ̑) fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alotropíja -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alpáka1 -e ž (ȃ) - 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake
// tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake - 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alpáka2 -e ž (ȃ) zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro: pribor iz alpake;
neskl. pril.: alpaka srebro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alpinístika -e ž (í) vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: gojiti alpinistiko;
vrhunska, zimska alpinistika;
razvoj alpinistike // alpinizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alpinístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja z alpinistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
altána -e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni;
hiše z altanami in balkoni // senčnica, uta: vrt z altano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alterácija -e ž (á) knjiž. sprememba, menjava: alteracija glasu / duševna alteracija
♦ med. maligna alteracija tkiva; muz. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alternácija -e ž (á) knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji;
alternacija težjih vlog;
alternacija učiteljev pri pouku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alternatíva -e ž (ȋ) položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo;
znajti se pred alternativo;
gospodarska alternativa // ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) 1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alternatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost alternativnega: Spodbujajo kreativnost in alternativnost, vsaka nova zamisel je dobrodošla E ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
altístka -e ž (ȋ) ženska, ki poje alt: nastopila je znana altistka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
altruístka -e ž (ȋ) ženska oblika od altruist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aluzíja -e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica;
naredil je duhovito aluzijo na birokratizem;
le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alvéola tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. - 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
- 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med. degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amatêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amazónka in amacónka -e ž (ọ̑) - 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
- 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ámba -e ž (ȃ) dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin;
zadeti ambo // najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambasáda -e ž (ȃ) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ) 1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka 2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambícija -e ž (í) nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim;
tu ni prostora za osebne ambicije;
literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo // ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambicióznost -i ž (ọ̑) lastnost ambicioznega človeka: bolestna ambicioznost;
zdrava ambicioznost mladine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambivalénca -e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli;
razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambivaléntnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost;
ambivalentnost značaja / ambivalentnost sodobnega delavskega gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ámbra -e ž (ȃ) dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambrózija -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž., redko zelo dobra jed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́) pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambulánca -e ž (ȃ) - 1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov
- 2. redko ambulanta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambulánta -e ž (ȃ) - 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta - 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
// redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
améba -e ž (ẹ̑) zool. enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, menjačica: ameba se giblje s panožicami;
grižna ameba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ameliorácija -e ž (á) agr. melioracija: amelioracija kmetijskih zemljišč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amenoréja -e ž (ẹ̑) med. izostanek mesečnega perila: patološka amenoreja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Amêrika -e ž (ȇ) celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika;
odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek // pog. Združene države Amerike: izseliti se v Ameriko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amerikanístika -e ž (í) veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amerikanizácija -e ž (á) privzemanje ameriškega načina življenja in mišljenja: med priseljenci je opazna hitra amerikanizacija / amerikanizacija evropske filmske produkcije; amerikanizacija našega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amerikánka -e ž (ȃ) pog. - 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
- 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
- 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amerikánščina -e ž (ȃ) nav. slabš. ameriška angleščina: kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine;
v filmu govorijo čisto amerikanščino / stric Janez je govoril čudno amerikanščino materinščino s primesmi ameriške angleščine // pog. amerikanizem: navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amfíbija -e ž (í) - 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij
- 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije
// teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amfibolíja -e ž (ȋ) lit. dvoumno, dvosmiselno izražanje; dvoumje, dvosmiselnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amfiktioníja -e ž (ȋ) pri starih Grkih zveza sosednjih držav za varstvo pomembnega svetišča: delfska amfiktionija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ámfora -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah;
geometrično okrašena amfora;
amfora za olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amiláza -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amínokislína in amíno kislína -e ž (ȋ-í) kem. organska kislina, ki vsebuje aminoskupino: beljakovine so sestavljene iz aminokislin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amínoskupína in amíno skupína -e ž (ȋ-í) kem. atomska skupina, izvedena iz amoniaka z odvzemom enega atoma vodika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amnestíja -e ž (ȋ) delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi;
dati, podeliti amnestijo;
splošna amnestija za politične zapornike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amnezíja -e ž (ȋ) med. trajna ali začasna izguba spomina: zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo;
delna, popolna, starostna amnezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med. postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E ← nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amonifikácija -e ž (á) biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amoniak: proces amonifikacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àmorála -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala;
takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àmorálnost -i ž (ȁ-ȃ) lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost;
amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amórfnost -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost: amorfnost gmote / amorfnost sloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amortizácija -e ž (á) - 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb
// postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija - 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem
- 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ampelografíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ampêrsekúnda in ampêre-sekúnda -e [-ers-] ž (ȇ-ȗ) fiz. enota za merjenje elektrine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amplifikácija -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amplitúda -e ž (ȗ) - 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala
- 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ampúla -e ž (ȗ) neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula;
odbiti vrh ampule / ampula seruma
♦ anat. razširjeni del cevastega organa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
amputácija -e ž (á) kirurška odstranitev uda telesa: zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo;
amputacija noge;
pren. velika etnična amputacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àmúzičnost -i ž (ȁ-ú) lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost;
amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anaerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anafilaksíja -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine: proučevati anafilaksijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anáfora -e ž (á) lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na začetku zaporednih stavkov ali verzov: uporabljati anafore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anakónda -e ž (ọ̑) zool. zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anakreóntika -e ž (ọ́) lit. pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen: Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anakrúza -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
analítika -e ž (í) nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje;
delati, izvesti, podati analizo;
ne bomo se spuščali v analizo problema;
izčrpna, kritična, podrobna analiza;
analiza cen, krvi;
prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
analogíja -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti;
iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
analógnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost analognega, podobnost: analognost literarnih procesov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anamnéza -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze;
bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anárhičnost -i ž (á) neurejenost, neorganiziranost: anarhičnost produkcije;
anarhičnost gospodarskega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anarhíja -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija;
v poeziji je prišlo do anarhije;
tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anarhístka -e ž (ȋ) ženska oblika od anarhist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anátema -e ž (ȃ) rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom;
pren. izšla je kritika, polna ostre anateme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anatomíja -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anatómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za anatomijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
andragógika -e ž (ọ́) veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike;
ustanovili so katedro za andragogiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
andragóginja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za andragogiko: Ob dnevih evropske kulturne dediščine Mestni muzej Ljubljana pripravlja dveurno kuharsko delavnico za odrasle, ki jo bo vodila kustosinja in andragoginja E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
andróga -e ž (ọ̄) zool. zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
androgaméta -e ž (ẹ̑) biol. moška spolna celica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
andromaníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla žensk po moških; nimfomanija: trpi za andromanijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ) skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anekdóta -e ž (ọ̑) kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote;
pripovedovati anekdote;
v razlago vpletati anekdote;
dvoumne, kosmate anekdote;
anekdote iz Balzacovega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anekdótičnost -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost anekdotičnega: njegova novela je lep primer za anekdotičnost pripovedovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aneksíja -e ž (ȋ) nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo;
italijanska aneksija;
aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski;
aneksija k Nemčiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anekuména -e ž (ẹ̑) geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno področje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anémičnost -i ž (ẹ́) med. lastnost anemičnega: anemičnost otrok / knjiž. anemičnost naše realistične drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anemíja -e ž (ȋ) med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija;
znaki anemije;
pren. anemija povojne dramatike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anemóna -e ž (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anergíja -e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anestezíja -e ž (ȋ) med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama, omrtvičenje: lokalna, splošna anestezija;
moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo // bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med. veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anestezístka -e ž (ȋ) ženska oblika od anestezist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anevrízma -e ž (ȋ) med. omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E ← nlat. aneurysma ← gr. aneúrysma 'razširitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angažíranost -i ž (ȋ) zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih;
aktivna, družbena, osebna angažiranost;
angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angélika -e ž (ẹ̄) bot. do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica: gozdna angelika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angína -e ž (ȋ) vnetje mandeljnov in žrela: dobiti, imeti angino;
gnojna angina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angína péctoris angíne péctoris [-kt-] ž (ȋ-ẹ̑) med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris;
lahka angina pectoris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angiografíja -e [angijografija] ž (ȋ) med. rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij; Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava E ← nlat. angiograpia iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med. veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med. širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angléščina -e ž (ẹ̑) angleški jezik: pasivno obvlada angleščino;
prevajati iz angleščine;
ameriška angleščina / drugo uro bomo imeli angleščino pouk tega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anglístika -e ž (í) veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anglístka -e ž (ȋ) strokovnjakinja za anglistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anglizácija -e ž (á) 1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije 2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog. ameriška angleščina: Angloamerikanščina je tako rekoč povsem naravno in neprisiljeno postala svetovni sporazumevalni jezik E iz ángloamerikánski 'angloameriški' ← agl. Anglo-American
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ánglomaníja -e ž (ȃ-ȋ) pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: Knjiga obravnava kontinentalne anglomanije in anglofobije E (↑)anglo... + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angórka -e ž (ọ̑) pog. - 1. angorska koza: dlaka angorke
- 2. angorska mačka: čistokrvna angorka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
angúrija -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anihilácija -e ž (á) fiz. združitev osnovnega delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija: anihilacija elektrona in pozitrona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
animácija -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija;
tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
animáličnost -i ž (á) animalnost: elementarna animaličnost glavnega junaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
animálnost -i ž (ȃ) lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
animírka -e ž (ȋ) v zahodnih deželah uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste: prisedla je mlada animirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
animóznost -i ž (ọ̑) knjiž. nenaklonjenost, sovražnost: moje stališče do njega je brez vsake animoznosti;
animoznost med igralcema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anizogamíja -e ž (ȋ) biol. spolno razmnoževanje z različno velikimi spolnimi celicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anizotropíja -e ž (ȋ) fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ankéta -e ž (ẹ̑) - 1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pismena anketa; anketa o prometu; anketa med delavci
// vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo - 2. raba peša posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo
// komisija: parlamentarna anketa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑) ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anketíranka -e ž (ȋ) ženska oblika od anketiranec: anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ankilóza -e ž (ọ̑) med. otrdelost sklepa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anóda -e ž (ọ̑) elektr. elektroda za dovajanje električnega toka: anoda in katoda;
napetost na anodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anomálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost anomalnega: anomalnost rasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anomíja -e ž (ȋ) stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E ← frc. anomie ← gr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anonímka -e ž (ȋ) sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E ← hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anonímnost -i ž (ȋ) stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anónsa -e ž (ọ̑) raba peša (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis;
objaviti anonso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anoréksičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anorektičarka: Anoreksičarka se na vse načine bori proti ponovni pridobitvi telesne teže E ↑anoréksik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anoréksičnost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E ↑anoréktik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ànormálnost -i ž (ȁ-ȃ) lastnost, značilnost anormalnega: anormalnost razvoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antagoníja -e ž (ȋ) redko antagonizem: antagonija med starimi in mladimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antánta -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante;
boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antárktika -e ž (á) polarno območje okoli južnega tečaja: raziskovalci antarktike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anténa -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno;
oddajna, sprejemna antena;
radarska, radijska, televizijska antena;
sobna, zunanja antena;
pren. antene človeških čutov;
umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anticipácija -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj;
anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno
♦ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antíčnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost antičnega: izrazita antičnost uprizorjene tragedije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántidialéktika -e ž (ȃ-ẹ́) nazor, ki je proti dialektiki: antidialektika v njegovih razpravah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántidráma -e ž (ȃ-á) lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántifašístka -e ž (ȃ-ȋ) ženska oblika od antifašist: bila je ena najbolj aktivnih antifašistk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antifóna -e ž (ọ̑) rel. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor: prepevati antifone // kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á) miselnost, ki je proti globalizaciji; protiglobalizacija: Vprašanje globalizacije in antiglobalizacije je za Slovenijo pomembno v tem smislu, da se bo vedelo, v čem je treba biti drugačen (originalen) in v čem enak (prilagojen) E ← agl. anti-globalisation iz (↑)anti... + ↑globalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antíka -e ž (ȋ) - 1. obdobje stare grške in rimske kulture: pozna antika; ideali antike; navdušenje za antiko
- 2. predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antikadénca -e ž (ẹ̑) lingv. kadenci nasproten tonski potek zadnjega ali edinega dela povedi: kadenca in antikadenca / rastoča, visoka antikadenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántikatóda -e ž (ȃ-ọ̑) elektr. elektroda v rentgenski cevi, ki seva rentgenske žarke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antiklinála -e ž (ȃ) geol. izbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala posavskih gub
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ) kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antíkva -e ž (ȋ) tisk. latinske črke klasicističnega sloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antikvitéta -e ž (ẹ̑) predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antikvitet;
trgovina z antikvitetami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antilópa -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántimatêrija -e ž (ȃ-é) fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju;
ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antinomíja -e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah;
človeške, razredne antinomije;
nerazrešljive antinomije;
antinomije v družbi
♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antipásta -e ž (ȃ) gastr. konzervirano meso z zelenjavo za predjed: jesti antipasto // redko predjed sploh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antipatíja -e ž (ȋ) nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga;
ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ) poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ) 1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda; protipropagandaSSKJ: Postal je specialist za reči, kot so propaganda, antipropaganda, dezinformiranje, vplivanje na javno mnenje in pranje možganov 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antireklama (2): Tekma je bila le antipropaganda za slovenski ženski nogomet, saj si jo je ogledalo samo okrog 300 gledalcev E ← agl. anti-propaganda iz (↑)anti... + (↑)propagánda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antisépsa -e ž (ẹ̑) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi: nezadostna antisepsa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antiséptika -e ž (ẹ́) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántisociálnost -i ž (ȃ-ȃ) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antitétičnost -i ž (ẹ́) značilnost antitetičnega: antitetičnost misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču;
idejna, zgodovinska antiteza;
antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antologíja -e ž (ȋ) zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija;
antologija slovenske lirike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antonomazíja -e ž (ȋ) lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antónovka -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántropobiologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antropocéntričnost tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antropofagíja -e ž (ȋ) knjiž. ljudožerstvo, kanibalizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antropofobíja -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred ljudmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántropogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántropogeografíja -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antropologíja -e ž (ȋ) veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antropometríja -e ž (ȋ) metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl. veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
antropozofíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta;
plačevati anuitete;
posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev;
anuitete za kredite;
odplačilo anuitet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anulácija -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aórta -e ž (ọ̑) anat. glavna, največja arterija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apanáža -e ž (ȃ) v monarhističnih državah redni letni prejemki članov vladarske rodbine: določiti, zvišati apanažo;
pren., ekspr. apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aparatúra -e ž (ȗ) sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo;
klinika je opremljena s sodobno aparaturo;
filmska, tonska aparatura;
aparatura za vremensko službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apártnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apátičnost -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti;
delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apatíja -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo;
prebudil se je iz globoke, popolne apatije;
apatija do življenja / politična apatija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apelácija -e ž (á) jur., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča // redko apelacijsko sodišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apercépcija -e ž (ẹ́) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apertúra -e ž (ȗ) fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) zdravljenje s čebelarskimi pridelki: V apiterapiji se uporabljajo med, matični mleček, cvetlični prah, propolis in čebelji strup E ← nem. Apitherapie iz lat. apis 'čebela' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aplíka -e ž (ȋ) redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aplikácija -e ž (á) - 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
- 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
- 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja
♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aplikatívnost -i ž (ȋ) uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije; Raziskovalnost in aplikativnost sta neločljivi, medsebojno pogojevani prvini slovenistike E (↑)aplikatíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apnêja -e ž (ȇ) med. začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: Pogosto so vzrok nespečnosti apneje v spanju, to pomeni prenehanje dihanja za vsaj deset sekund, ponavadi pa trajajo 30 do 40 sekund ali celo dlje E ← nlat. apnoea ← gr. ápnoia 'brezvetrje, odsotnost dihanja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apnénica -e ž (ẹ̑) - 1. peč za žganje apna: postaviti apnenico
// vsebina apnenice: skuhati dve apnenici - 2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apnénka -e ž (ẹ̄) apnena zemlja: puhlica in apnenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apníca -e ž (í) z vodo mešano gašeno apno: apnica izvrstno konzervira jajca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ápnica -e ž (ȃ) jama za shranjevanje gašenega apna: betonirana apnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apnítev -tve ž (ȋ) apnjenje: apnitev travnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apodíktičnost -i ž (í) lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apokalípsa -e ž (ȋ) rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apókopa -e ž (ọ̑) lingv. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apokrífnost -i ž (ȋ) značilnost apokrifnega: apokrifnost teksta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apolíničnost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
àpolítičnost -i ž (ȁ-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apologétika -e ž (ẹ́) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apologíja -e ž (ȋ) knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo;
duhovita, strastna apologija;
apologija človeka;
film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apopleksíja -e ž (ȋ) - 1. med. možganska kap: posledice apopleksije
- 2. gozd. nenadno sušenje drevesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aporíja -e ž (ȋ) filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aposiopéza -e ž (ẹ̑) lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apostazíja -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo;
pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apóstrofa -e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apotéka -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apotékarica -e ž (ẹ̑) zastar. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica // raba peša ženska oblika od apotekar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apoteóza -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni;
pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja;
Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apozícija -e ž (í) lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apraksíja -e ž (ȋ) med. bolezenska nesposobnost povezano delati nekatere gibe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apreciácija -e [aprecijacija] ž (á) fin. dvig kupne moči ene valute, izražen z drugo valuto: ustaviti apreciacijo; realna apreciacija; Zmerna ali nizka inflacija se lahko dodatno zniža z višjo obrestno mero in apreciacijo valute, oboje pa običajno znižuje gospodarsko rast E ← agl. appreciation iz stfrc. apprécier < poznolat. appretiāre 'oceniti kakovost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apretúra -e ž (ȗ) - 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila
// sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture - 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apriórnost -i ž (ọ̑) značilnost apriornega: apriornost njegovih trditev / avtorjev ton dogmatične apriornosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aprobácija -e ž (á) adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aproksimácija -e ž (á) knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija;
metoda sukcesivne aproksimacije
♦ mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aproksimatívnost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost aproksimativnega, približnost: aproksimativnost rezultatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
apropriácija -e ž (á) jur. prevzem česa v last, prilastitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aprovizácija -e ž (á) - 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano - 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ápsida in apsída -e ž (ȃ; ȋ) arhit. polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve: romanska apsida;
tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ára -e ž (á) znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, plačati, vzeti aro;
vrniti dvojno aro;
ara za njivo;
pet tisoč dinarjev are
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
arabéska -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske;
z arabeskami okrašena dvorana;
pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
arabizácija -e ž (á) uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi;
predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
arábščina -e ž (ȃ) arabski jezik: prevajati iz arabščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
arálija -e ž (á) vrtn. sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi: presaditi aralijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aranžírka -e ž (ȋ) gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
aravkárija -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
arbitrárnost -i ž (ȃ) knjiž. možnost svobodnega odločanja, poljubnost: arbitrarnost te razlage / zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 22863 zadetkov.