ž [žé in žə̀m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, ž žéja tudi ž-ja (ẹ̄; ə̏) zadnja črka slovenske abecede: napisati ž; veliki Ž
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ž je šumevec
● 
ekspr. od a do ž od začetka do konca, vse
♦ 
lingv. ž kot kratica samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ž predl., gl. z 

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Število zadetkov: 2