žaljívo prislov [žaljívo] 1. takó, da se navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. ekspresivno izraža, poudarja veliko mero, zlasti v negativnem smislu
STALNE ZVEZE: žaljivo obdolžiti ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
žaljívo nač. prisl. (í) ~ se vesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
žaljívo nač. prisl. izraža, da dejanje prizadeva čast, ugled koga SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Stavčnočlenska analiza: »Kopitar in Prešeren sta ga žaljivo imenovala menišič«Zaradi različnih mnenj vas prosim za odgovor.
V povedi: Kopitar in Prešeren sta ga žaljivo imenovala »menišič«., me zanima, kateri stavčni člen je beseda menišič.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
žaljív -a -o prid.(ī í) ki žali: biti žaljiv do koga / žaljiv izraz; žaljivo vedenje; to je zame žaljivo žaljívo prisl.:
žaljivo se vesti; sam.: reči komu kaj žaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.