Tiskanje

dàj-dám1 -- in -a m (ȁ-á)
odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: Nemčija je že prej predlagala sedemletno zamrznitev pravice do dela prebivalcev novih članic v starih in tudi ta politični daj-dam je v Berlinu sprožil veliko nasprotij E (↑)dáti

dàj-dám2 -- v prid. rabi
daj-dam odnos in odnos daj-dam; Že malo pod površino daj-dam logike odnosov posameznik – skupnost se izkaže, da posameznik od skupnosti in od soljudi potrebuje in dobiva mnogo več kot zgolj boljše možnosti za fizično preživetje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón

elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške

elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite

elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta

elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden

elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun

elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila

elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše

elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov

elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar

elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih

elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si

elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu

elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje

elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju

elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja

elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja

elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti

elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave

računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev

računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil

računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka

računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti

računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje

računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij

računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli

računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov

računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav

računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov

računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

splétni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splèt

splétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani

splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih

splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

státusSSKJ -a m (ȃ)

státus opazoválca -a -- [opazovau̯ca] m (ȃ, ȃ)
položaj kandidata za člana kakega združenja, organizacije: Društvo je imelo štiri leta status opazovalca v združenju davčnih svetovalcev evropskih držav in je pred kratkim postalo njegov član

státus opazoválke -a -- [opazovau̯ke] m (ȃ, ȃ)
položaj kandidatke za članico kakega združenja, organizacije: Že jeseni se utegne zgoditi, da bo stranka dobila status opazovalke, če že ne stalne članice, kar je njen končni cilj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

túrbofólk1 -a in túrbo fólk -- -a m (ȗ-ọ̑)
zvrst glasbe, ki je nastala v Srbiji kot zmes popularne, ljudske in plesne glasbe: Turbofolk pomeni balkanski melos, okrašen z zavijajočimi vokali, ritmi, pobranimi z vseh mogočih strani E ← hrv., srb. tȕrbofȍlk iz ↑túrbo… + ↑fólk

túrbofólk2 -- v prid. rabi
turbofolk pevka; Turbofolk glasba pri nas ni več aktualna le zaradi zvezdnikov iz bivše Jugoslavije – v turbo vode je zaneslo tudi nekatere že uveljavljene slovenske glasbenike

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve

véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met

véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pórcijski -a -o prid. (ọ́)
ki je namenjen za določeno, natančno odmerjeno količino jedi: porcijski modelček; porcijski pekač; porcijska riba; Iz kletk ribogojnice je ob zadnjem neurju pobegnilo kar 200.000 brancinov, med katerimi je vsaj 50 tisoč brancinov že pridobilo porcijsko velikost (okoli 35 dag) E (↑)pórcija

pórcijsko prisl. (ọ́)
porcijsko razdeliti; porcijsko narezan; Super je, če že omako in testenine porcijsko zmešate, preden gre oboje na krožnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rólati -am nedov. (ọ̑)
1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje
2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo
3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'

rólati se -am se nedov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
mešati se: Od predvolilnega vzdušja se nam že rola; zdržati moramo še poldrugi mesec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zamerikanizírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, poamerikaniti: Božič smo že čisto zamerikanizirali E (↑)amerikanizírati

zamerikanizírati se -am se dov. (ȋ)
privzeti ameriški način življenja in mišljenja; poameričaniti se: Množična kultura se je že do skrajnosti zamerikanizirala

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

duty free -- -ja in -- -- cit. [djúti frí] in djútifrí -ja m (ú, ȋ)
prodajalna, v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine; brezcarinska prodajalnaSSKJ: Duty freeji so ponavadi na letališčih | Dunaj je bil na djutifrije že dolgo alergičen, proti njim je protestiral že pri jugoslovanski vladi E ← agl. duty free shop 'prostocarinska prodajalna' iz duty free 'prost carine, dajatev' (iz duty 'carina, dajatev, obveznost' in free 'prost') in shop 'prodajalna'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ékoterorízem -zma in éko terorízem -- -zma m (ẹ̑-ī)
1. uničevanje narave, življenjskega okolja: V državi se že vrsto let dogaja barbarski ekoterorizem; umiranja rib v rekah smo se skoraj že privadili, običajni so pomori ptic, vse manj je žabjega regljanja
2. akcija privržencev ekoloških gibanj ali strank proti kršenju načel ohranjanja življenjskega okolja: Konec marca je bilo šest aktivistov aretiranih zaradi tako imenovanega ekoterorizma, ker so se na svoji spletni strani zavzemali za pravice živali E ↑éko… + (↑)terorízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hípnoterapévt -a m, člov. (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za hipnoterapijo: Že s samo enim obiskom pri hipnoterapevtu imate enake možnosti, da prenehate s kajenjem, kot nekdo, ki se počasi odvaja že šest mesecev E po zgledu agl. hypnotherapist iz (↑)hipno(tizírati) + (↑)terapévt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hípoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje, pri katerem se uporablja konj, ježa na konju: Predsednik koprskega odbora je društvu predal konja, ki ga bodo v društvu uporabljali za že uveljavljeno terapevtsko metodo – hipoterapijo E ← nem. Hippotherapie iz (↑)hipo… + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hóbit -a m, živ. (ọ̑)
majhno, človeku podobno, zelo iznajdljivo bitje iz Tolkienovih literarnih del: Slišal sem že o čudnih rečeh, ki se godijo v tej deželi, ampak za hobite, ki bi spali na prostem pod drevesom, pa menda res še nisem slišal E ← agl. hobbit, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano v angleški narodopisni dediščini

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

implementírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo EU v Slovenijo; Politiki lahko samo postavljajo okvire, gospodarstvo pa dosežke znanosti implementira
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: Na največjem naftnem polju na svetu so že implementirali vse novejše tehnologije za črpanje nafte – vključno z vbrizgavanjem vode in horizontalnim vrtanjem – in tako povečali količino načrpane nafte E ← agl. implement 'izvršiti, izvesti' < 'izvedba, izvršitev' ← lat. implēmentum 'zapolnitev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kdóvékatérič prisl. (ọ̄-ẹ́-ẹ̄) pri ponavljanju ali v zapovrstju
izraža nedoločeno ali neznano, navadno veliko število: »Če je kdo zainteresiran, naj dvigne roko,« je glas izklicevalca na dražbi že kdovekaterič zarezal v morečo tišino nezainteresiranih dražiteljev E iz kdóvé katérič

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu
uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

páraolimpijáda -e ž (ȃ-ȃ)
olimpijske igre športnikov invalidov: Imam se za privilegiranega, ker sem že imel možnost nastopiti na paraolimpijadi in sem že osvojil tri bronaste medalje E po zgledu agl. paralympic (games) iz (↑)para... + (↑)olimpiáda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

péntium -a [pentijum] m (ẹ̑)
1. za osebne računalnike namenjeni procesor srednje zmogljivosti, ki ga izdeluje ameriška multinacionalka Intel: pentium s hitrostjo 3 GHz; V Šanghaju bodo izdelovali in preizkušali procesorje pentium 4 – zdaj tam že izdelujejo čipe za mobilne telefone in ročne računalnike
2. računalnik s tem procesorjem: Čeprav se z računalniki ukvarjam poklicno, mi doma 266-megaherčni pentium povsem zadostuje E ← agl. pentium iz gr. pénte 'pet'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prèdnaročnína -e ž (ȅ-ī)
predhodno, vnaprej plačana naročnina na kaj: Projekt zbornika se mora dokončati že zaradi tega, ker so nekatera društva že plačala prednaročnino E (↑)pred... + (↑)naročnína

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ráft -a m (ȃ)
1. gumijast čoln za plovbo, spust po divjih vodah, brzicah: Letos je bilo po svetu že več hujših nesreč na rekah, kjer so spusti z rafti, kajaki in kanuji že dolgo donosen posel
2. pog. plovba, spust s takim čolnom po divjih vodah, brzicah; raftanje, rafting: Tukaj smo se zbrali na raftu; od Zagorja do Hrastnika bomo šli z dvema čolnoma E ← agl. raft ← stnord. raptr 'hlod, klada'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vêlnes1 -a in wellness -a cit. [vêlnes] m (ȇ)
1. dejavnost, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje: Zdravilišča že ponujajo najnovejši trend – velnes: kopanje v bazenih s termalno vodo, masaže, povezane s fitnesom, lepotilne kure
2. center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; center dobrega počutja: Za sprostitev je šel v velnes s savnami in z vodno masažo E ← agl. wellness, prvotno 'dobro počutje', iz well 'dobro, ugodno'

vêlnes2 -- v prid. rabi
velneški: velnes storitev; velnes turizem; Pred kratkim so odprli velnes center z bazenom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑)

advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ)
ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambiènt

ambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo

ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem

ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča

ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

balkánska kŕčmaSSKJ -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr.
neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani

balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ)
organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod

balkánske vôjneSSKJ -ih vôjn ž mn. (ȃ, ó ȏ)
vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ)
živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E ← agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'

breakdance2 -- v prid. rabi
brejkdenserski: breakdance plesalec; Že več kot tri leta delujejo kot registrirana breakdance skupina

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

brizgálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

brizgálni tiskálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalnik, inkjet1 izdelovalci brizgalnih tiskalnikov; model brizgalnega tiskalnika; Medtem ko pri domačih uporabnikih že dlje časa prevladujejo barvni brizgalni tiskalniki, je barv v poslovnih dokumentih precej manj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

drúžbaSSKJ -e ž (ȗ)

drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička

drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki

drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

évro1 -a m (ẹ̑)
denarna enota Evropske monetarne unije in nekaterih drugih evropskih držav: uvesti evro; plačevati v evrih; trden evro; območje evra; Trgovci z devizami so prejšnji teden napovedali, da je samo vprašanje časa, kdaj bo evro padel pod vrednost ameriškega dolarja E ↑évro…

évro2 -- v prid. rabi
evro bankovci; evro kovanci; Banka že od uvedbe evra strankam ponuja evro varčevalni račun – glej tudi évro...

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gêj1 -a in gay -a cit. [gêj] m, člov. (ȇ)
moški, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola; homoseksualecSSKJ: pravice gejev; geji in lezbijke; Vedel je, da je gej, odkar se je zavedel svoje spolnosti E ← agl. gay, prvotno 'radosten' ← stfrc. gai ← got. gâheis 'živahen'

gêj2 -- v prid. rabi
homoseksualniSSKJ, gejevski: gej aktivist; gej film; gej klub; V Evropi so že ugotovili, da je gej turizem pomembna tržna niša

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih

génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK

génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni

génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala

génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi

génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena

génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

haiku1 -ja cit. [hajkú in hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; Haiku je čisti izraz razpoloženjskega stanja E ← agl. haiku ← jap. haiku, skrajšano iz hai(kai no) ku 'del pesnitve, sestavljene v pesniški obliki haikai'

haiku2 -- v prid. rabi
haikujevski (1), haikujski (1): haiku festival; Že kmalu si je ustvaril sloves plodnega in virtuoznega pesnika haiku poezije

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hítriSSKJ -a -o prid. (í)

hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano

hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno

hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hládniSSKJ -a -o prid. (á)

hládni bifé -ega -êja m (á, ẹ̑ ȇ)
1. miza s hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji: V kuhinji s skupnimi močmi uredimo hladni bife, v veliki jedilnici, podobni klasični gostilni s šankom, pa odmaknemo mize in klopi ob rob, razmestimo stole v krog in že imamo plesišče
2. jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene: Zvitke prevežemo s tremi, štirimi stebelci drobnjaka, ponudimo s kruhom ali kot sestavni del hladnega bifeja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

homologácija -e ž (á)
1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča
2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E ← nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

íglični -a -o prid. (ȋ)

íglični tiskálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; igličar: Iglični tiskalniki so bolj ali manj že stvar preteklosti in jih danes uporabljajo večinoma le še v trgovskih blagajnah in za tiskanje večplastnih obrazcev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jadrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

jadrálna dèska -e -e ž (ȃ, ə̀)
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra; surfSSKJ: Že tako nežna sapica je nehala pihati in brezvetrje je povzročilo še večjo soparo in slabo voljo lastnikov jadralnih desk na eni sicer najbolj vetrovnih plaž na Jadranu

jadrálni padálec -ega -lca [padau̯ca] m, člov. (ȃ, ȃ)
kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino: Šestčlanska slovenska reprezentanca jadralnih padalcev je v Švici nastopila na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala

jadrálno padálstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
dejavnost jadralnih padalcev: Zgornje Posočje s prireditvijo dokazuje, da je eno od svetovnih središč jadralnega padalstva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kábelskiSSKJ -a -o prid. (á)

kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih

kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

katalóžniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

katalóžni zapís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
zapis o publikaciji, izdelan v skladu s pravili za katalogizacijo: Komisija je izločila knjige, ki niso bile prvenci, kajti avtorji so imeli že prej objavljeno literarno delo (kar je ugotovljeno po kataložnem zapisu v NUK-u)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kibernétičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetski: kibernetična galerija; Zaradi najrazličnejših projektov se iz kibernetične ravnine končno oblikuje poduhovljen kibernetični prostor E (↑)kibernétika

kibernétična kavárna -e -e ž (ẹ́, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetska kavarna: Kibernetične kavarne so v preteklem desetletju v večjih mestih rasle kot gobe po dežju

kibernétični prôstor -ega -óra m (ẹ́, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetski prostor, kiberprostor: Roparski virusi, črvi in trojanski konji so v kibernetičnem prostoru postali že del vsakdanjika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kickboxing1 -a cit. [kígbôksing-] in kíkbôksing -a m (ȋ-ȏ)
šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kikboks: Imam vse naslove v mlajših kategorijah, dve zlati odličji s članskih SP, najboljša na stari celini sem bila celo v kickboxingu | Nosilec črnega pasu pri kikboksingu, evropski prvak v težki kategoriji te discipline, je nasprotnika ves čas udarjal z desnico v pleksus E ← agl. kickboxing iz kick 'brcniti' + boxing 'boks'

kickboxing2 -- v prid. rabi
Tekmovalci celjskega kickboxing kluba so upravičili pričakovanja in v prvem kolu državnega prvenstva osvojili eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto | Selektor slovenske kikboksing reprezentance meni, da so nekateri tekmovalci in tekmovalke že v dobri formi, kar kaže, da so v klubih dobro izrabili pripravljalni del pred novo sezono

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kitájskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

kitájska medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo: tradicionalna kitajska medicina; Že stari spisi v kitajski medicini govorijo, da stara zdravila ne bodo veljala za nove bolezni

kitájski dátelj -ega -na in -tlja m (ȃ, á)
sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve; žižula: Žižulo večkrat imenujejo tudi kitajski datelj, ker njeni kandirani in sušeni plodovi tako po obliki kot po okusu spominjajo na dateljne

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lastnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

lastnínski certifikát -ega -a m (ȋ, ȃ)
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastniški certifikat: vložiti lastninski certifikat; Pidi so zbrane lastninske certifikate že v celoti zamenjali za deleže in delnice v slovenskih podjetjih

lastnínsko preoblikovánje -ega -a s (ȋ, ȃ)
sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe: izvesti lastninsko preoblikovanje; lastninsko preoblikovanje zavarovalnice; postopek lastninskega preoblikovanja; V podjetju so prodajo 40-odstotnega deleža izbrali kot enega od načinov lastninskega preoblikovanja podjetja poleg interne razdelitve in notranjega odkupa

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno

médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika

médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo

médijsko prisl. (ẹ́)
medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mládiSSKJ -a -o prid. (á)

mládi raziskoválec -ega -lca [raziskovau̯ca] m, člov. (á, ȃ)
študent znanstvenega magistrskega ali doktorskega študija, ki je v okviru posebnega programa zaposlen na visokošolski, raziskovalni instituciji ali v podjetju: razpis za mlade raziskovalce; Vključitev v že vpeljano raziskovalno skupino je za mladega raziskovalca velik izziv in priložnost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nóčSSKJ -í ž (ọ̑ ȋ)

nóč čarôvnic -í -- ž (ọ̑, ȏ; ȋ)
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovnice, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; halloween: Na prvi leseni stopnici in na vrhu lesene ograje stopnišča sta na halloween ali noč čarovnic že čakali votli in mrtvaško izrezljani buči

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nôriSSKJ -a -o prid. (ó)

nôre góbe -ih gób ž mn. (ó, ọ́ ọ̑) pog.
halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe; gobica (1): Član gobarskega društva nam je povedal, da halucinogene nore gobe, ki jih je posušene mogoče kupiti v amsterdamskih lokalih, rastejo tudi pri nas

nôre kráve -ih kráv ž mn. (ó, á ȃ) pog.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija: Kopičenje nesreč, kot so suša, toča, nore krave, parkljevka in slinavka, neizplačevanje subvencij, kasnitev povračil na področju kmetijstva so do skrajnosti zaostrili že tako težek položaj našega kmeta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pámetniSSKJ -a -o prid. (á)
ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámet

pámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše

pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti

pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo

pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plúžniSSKJ -a -o prid. (ȗ)

plúžna enôta -e -e ž (ȗ, ó)
1. organizacijska enota za odstranjevanje snega s snežnim plugom: Na ceste in peščeve površine so že ob 4. uri zjutraj poslali vse razpoložljive plužne enote in posipalnike
2. območje odstranjevanja snega s snežnim plugom: Mesto bo tudi letos razdeljeno na dvanajst plužnih enot, prva prioriteta pa bodo tako kot vedno avtobusne proge

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

potujíti -ím dov. (ī í)
narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujíti

potujíti se -ím se dov. (ī í)
privaditi se tujemu v družbi in jeziku in to postopoma tudi prevzeti: Zdi se mi, kakor da bi se bila potujila tudi že naša lepa zemlja sama, celo tista čudovita ljubljanska ravan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prázniSSKJ -a -o prid. (á)

prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rumêniSSKJ -a -o prid. (é)

rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme

rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu

rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča

rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat
3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili
4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
// zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let E ↑falíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

smetíščeSSKJ -a s (í)

smetíšče zgodovíne -a -- s (í, í) ekspr.
zaradi neaktualnosti časovno odpisani dogodki, stvari in ljudje: Palica je kot didaktični pripomoček svoje opravila in je že zdavnaj na smetišču zgodovine

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

solírati -am nedov. (ȋ)
1. peti, igrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Od štirih skladb je pri prvih dveh soliral harmonikar, pri drugih dveh saksofonist in pri zadnji vokalistka
// peti, igrati sam, ne skupaj z drugimi: Priljubljeni frontman znane skupine že 30 let uspešno solira in ustvarja izvirno glasbo na svetovnih odrih
2. pog. delovati brez pomoči, upoštevanja drugih: Če predsednik vlade nima prave avtoritete, to koalicijski partnerji hitro začutijo in začnejo solirati E (↑)sólo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

svetlôbniSSKJ -a -o prid. (ó)

svetlôbno onesnaževánje -ega -a s (ó, ȃ)
onesnaževanje zaradi vnosa umetne svetlobe v okolje: uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja; Svetlobno onesnaževanje ogroža preživetje številnih živali, denimo ptic selivk, ki v kroženju nad svetlimi mesti izgubijo orientacijo

svetlôbno peró -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca: Uporabnik je s svetlobnim peresom risal po zaslonu, poleg tega je že narisano lahko tudi sproti spreminjal

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō)

svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe

svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta

svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

širokopasôvniSSKJ -a -o prid. (ō)

širokopasôvna povezáva -e -e ž (ō, ȃ)
internetna povezava, ki omogoča prenos podatkov s hitrostjo več kot 1 megabit na sekundo: Vedno več gospodinjstev, že 44 odstotkov ali 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, dostopa do interneta tudi prek širokopasovne povezave

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro?
2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka
3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

telefónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

telefónska kártica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. plastična kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona; telekartica: uporabljati ponarejeno telefonsko kartico
2. kartica za polnjenje računa mobilnega telefona: Ponujajo več telefonskih kartic različnih mobilnih operaterjev

telefónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonski odzivnik (3): Pred nekaj leti je na mojo telefonsko tajnico kar naprej prihajalo sporočilo neke ženske, vendar nisem mogel prav razumeti, kaj hoče povedati

telefónski odzívnik -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. telefonska storitev, ki uporabniku omogoča dostop do različnih informacij: Osnovne informacije so zavarovancem na voljo tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku
2. telefonska storitev, ki uporabniku posreduje informacije o klicu: Telefonski odzivnik se javi, če je klicana številka (operater) zasedena, preusmeritev klica na odzivnik se pri tem opravi avtomatsko
3. naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonska tajnica: Na telefonskem odzivniku imam že nekaj časa sporočilo, da me ni doma

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

umétniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

umétno življênje -ega -a s (ẹ́, é)
1. življenje, ustvarjeno s pomočjo tehnoloških metod: Ustvarjanje umetnega življenja je zelo različno od reproduciranja tega, kar že obstaja v naravi
2. življenje, ki se oddaljuje od pristnega, naravnega načina življenja in je navadno značilno za urbana okolja: Pred nekaj leti sem opazil, da živim povsem umetno življenje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

unplugged1 -- cit. [amplákt] v prid. rabi (ȃ)
ki se izvaja brez električnih, samo z akustičnimi glasbenimi instrumenti; izštekani: unplugged koncert; unplugged nastop; Predstavili so se s skladbami s svojih dveh zgoščenk v unplugged različici E ← agl. unplugged iz un... 'ne…' + tvor. od plug 'vtikač'

unplugged2 prisl. (ȃ)
S spremljavo kitare je že nekajkrat prepeval unplugged

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vzajémniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

vzajémni sklàd -ega skláda m (ẹ̑, ȁ á)
premoženje velikega števila oseb, ki je naloženo zlasti v vrednostne papirje in ki ga upravlja posebna denarna ustanova; vzajemec: upravljati vzajemne sklade; delniški vzajemni skladi; domači vzajemni skladi; donosi vzajemnih skladov; Vzajemni skladi po svetu že nekaj časa sodijo med najbolj priljubljene oblike varčevanja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vzporédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̄)

vzporédne volítve -ih -tev ž mn. (ẹ̄, ȋ)
anketa o odločitvah volivcev, ki poteka istočasno z volitvami, referendumom: izvajati vzporedne volitve; rezultati vzporednih volitev; Po razglasitvi izidov vzporednih volitev se bodo politiki začeli ukvarjati s povolilno aritmetiko – kdo bo s kom v vladi in kdo bo prihodnja štiri leta ostal v opoziciji

vzporédni štúdij -ega -a m (ẹ̄, ú)
dodatni študijski program, ki poteka istočasno kot redni študij: kandidati za vzporedni študij; prošnja za vzporedni študij; Že med študijem sem se začel ukvarjati z ekonomijo in sem se tudi vpisal na vzporedni študij ekonomije

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zêzati -am nedov. (ȇ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. dražiti koga, norčevati se iz koga: V kantini igrajo karte in zezajo natakarice
2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: Nazaj grede nas vedno zezajo na carini E ← hrv., srb. zȅzati, prvotno 'premikati, tresti', = slovensko nar. zẹ́zati 'migati' < pslov. *zęzati k *zęt'i 'korakati' < ide. *g'hengh

zêzati se -am se nedov. (ȇ)
1. šaliti se, norčevati se: Postopali so pred trgovino in se zezali
2. mučiti se, truditi se: Že kar nekaj časa se zeza s svojim računalnikom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́)
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ)
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaida ← arab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

alkohológ -a m, člov. (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

alternatívka -e ž, člov. (ȋ)
1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ámiš -a m, člov. (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu
2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

arborístika -e ž (í) bot.
veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑)
priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E ← nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

azbestóza -e ž (ọ̑) med.
bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E ← nlat. asbestosis iz (↑)azbést

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bétaSSKJ -- v prid. rabi (ẹ̑)
1. razvojen, nedokončan, nedovršen: beta faza in faza beta; beta testiranje in testiranje beta; Beta različica naj bi bila na voljo že do letošnjega decembra
2. med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: Najpogosteje zlorabljani so v našem športu beta blokatorji, ki znižujejo krvni tlak in s tem pomirjajo – glej tudi béta... E ← gr. bẽta 'druga črka grškega alfabeta'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bíoenergétik -a [bijoenergetik] m, člov. (ȋ-ẹ́)
kdor zdravi z bioenergijo: Bioenergetik mi je povedal, da sem imela že od rojstva nenavadno visoko bioenergijo E ← nem. Bioenergetiker iz (↑)bíoenergétika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bíometeorológ -a [bijometeorolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: Zdaj biometeorologi vsaj v grobih potezah že znajo ustvariti značilno sliko za vremensko občutljive E po zgledu agl. biometeorologist iz (↑)bio... + (↑)meteorológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bíovrtnárjenje -a in bío vrtnárjenje -- -a [bijovərtnarjenje] s (ȋ-á)
vrtnarjenje samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Nekatere napredne občine v Sloveniji že spodbujajo kompostiranje organskih odpadkov in s tem biovrtnarjenje E ↑bío… + (↑)vrtnárjenje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bíoživílo -a in bío živílo -- -a [bijoživilo] s (ȋ-í)
živilo, pridelano samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekoživilo: Na tržnicah večjih slovenskih mest in v specializiranih trgovinah je že kar nekaj časa mogoče kupovati bioživila, pridelana brez umetnih gnojil in drugih kemičnih pripravkov E ↑bío… + (↑)živílo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

blôger -ja in blóger -ja m, člov. (ó; ọ́)
pisec bloga: Menda naj bi v tujini nekaj blogerjev že izgubilo službo, ker njihovim delodajalcem ni bilo všeč, kar so prebrali E ← agl. blogger iz ↑blôg

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bòbstèza -e in bòb stèza -- -e ž (ȍ-ə̀)
umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom: Bobstezo bi se dalo narediti v Bohinjski Bistrici, kjer je nekoč že bila umetna sankaška proga E (↑)bòb + (↑)stezà

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bótoks -a m (ọ̑)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz ↑bo(tulín) + (↑)toks(ín)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

brezjêdrski -a -o prid. (ē)
1. ki je brez jedrskega, atomskega orožja: brezjedrski svet; Nova brezjedrska usmeritev je v ZDA že sprožila precej glasne kritike
2. ki ne uporablja jedrske energije: Zagotoviti je treba brezogljično in brezjedrsko energetsko politiko za 21. stoletje E iz brez jêdrskega (oróžja in energije)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bŕskatiSSKJ -am nedov. (r̄ ȓ)
pregledovati strani na svetovnem spletu; deskati (3), surfati: brskati po svetovnem spletu; Nekega dne v lanskem letu, ko se je že odločil, da bo iz svoje življenjske zgodbe naredil film, je brskal po internetu in iskal naslove slovenskih producentov E = bolg. brъ́skam 'narahlo tolčem', sorodno z (↑)brízgati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

BSE -- in -ja [bẹesé -êja in bəsəé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: imeti BSE; izbruh BSE; pojav BSE; Država je že sprejela ukrepe na področju diagnosticiranja BSE (bolezni norih krav) E ← agl. BSE, kratica za b(ovíne) s(pongiform) e(ncephalopathy) 'bovina spongiformna encefalopatija'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī)
1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti
2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

CD-predvajálnik -a in predvajálnik CD -a -- [cẹdé-predvajálnik] m (ẹ̑-ȃ)
naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, laserski gramofon: Prvi CD-predvajalnik se je na trgu pojavil že v osemdesetih, vendar zaradi občutljivosti na tresljaje še ni služil svojemu namenu E ↑CD + ↑predvajálnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

časôvnica -e ž (ȏ)
1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico
2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna
3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre
4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

časôvnik -a m (ȏ)
elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo; timer: nastaviti časovnik; Aparati za kuhanje kave s časovnikom so uporabnikom že na voljo E (↑)časóven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

čè čêja m (ȅ ȇ) ekspr.
pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se namera uresniči: velik če; številni čeji; uporabljati čeje; Toliko je teh čejev, da to že meji na nesmisel E (↑)če

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

čekírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. preveriti ustreznost dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čekirati prtljago; čekirati vozovnico; Ko smo se že čekirali za odhod v Romunijo, je prišla k nam letališka policistka in zahtevala potne liste
2. nedov. pog. pregledovati: čekirati elektronsko pošto; Policaji so čekirali njene bančne račune, telefonske račune, e-maile in spletne strani, po katerih je surfala na dan izginotja E ← agl. check, prvotno 'dati šah', prvotneje 'šah', ← stfrc. eschequier ← srlat. scaccārium iz (↑)šáh

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dárkerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na darkerje ali darkerstvo: Že dobrih sto kilometrov pred prizoriščem vsakoletnega darkerskega festivala je bilo na avtocesti vse več avtomobilov E (↑)dárker

dárkersko prisl. (á)
Pri črni obleki vam ne priporočamo še črne šminke, saj tako hitro izpadete darkersko E (↑)dárker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

debalkanizácija -e ž (á)
odprava neurejenih, zlasti političnih razmer, kakršne so (bile) značilne za Balkan: Pogreša sistem demokratičnih vrednot v naši družbi, v šoli bi bil že čas za debalkanizacijo učnih vsebin, še zlasti pri pouku zgodovine E (↑)debalkanizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa
2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

díoksín -a m (ȋ-ȋ)
1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD)
2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

divjevodáš -a m, člov. (á)
športnik, ki se ukvarja z veslanjem v kajaku ali kanuju na deroči reki: Slovenski divjevodaši so se pred tekmo svetovnega pokala na avstralski celini že privadili progi E iz dívje vôde

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dlánčnik -a m (ȃ)
majhen prenosni računalnik, ki ga je mogoče držati v dlani: izdelovalec dlančnikov; serija dlančnikov; Naprednejši dlančniki že dolgo znajo predvajati glasbo in delovati kot mobilni telefoni, zato Apple ni predstavil ničesar zares novega E univerbizirano iz dlánčni računálnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dnévnikovec -vca m, člov. (ẹ̑)
1. sodelavec časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: dnevnikovci in večerovci; Bil je stari in prekaljeni dnevnikovec, ki je soustvarjal oba naša časnika
2. bralec, zlasti zvesti, časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: Že tretjo jesen zapored organizira časopisna hiša Dnevnik tradicionalno slovo od poletja za bralce Dnevnikovih edicij; tokrat je prijavljenih kar 830 najzvestejših dnevnikovcev E po časopisni hiši Dnevnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

drúžbenicaSSKJ -e ž (ȗ)
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dvóstárševski -a -o prid. (ọ̑-á)
ki se nanaša na družino, ki ima oba starša: V Sloveniji je danes že tretjina enostarševskih družin in nikjer ni dokazano, da bi bile te družine slabše, kot so dvostarševske E iz dvá stárša

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

džánki -ja in junkie -ja cit. [džánki] m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor je zasvojen z mamili; narkomanSSKJ, mamilarSSKJ, drogeraš, drogiranec, fiksar, mamilaš, narkič, zadrogiranec: Sin je tipičen džanki, ki ga heroin že drži v kleščah in doma krade, da bi si za izkupiček kupil nov odmerek droge E ← agl. junkie iz junk 'ropotija, odpadki', v slengu tudi 'droga'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

džêk -a m, člov. (ȇ)
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, frajer (1): Spoznal sem ga na televiziji in že po prvem vtisu se mi je zdel džek E ← agl. Jack 'Jaka'; morda prevzeto kot jack v pomenu 'vtikač'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

džôging -a in džóging -a in joggingSSKJ -a cit. [džôging- in džóging-] m (ȏ; ọ̑)
lahkotno tekanje za ohranjanje telesne vzdržljivosti: Zaradi obilice obveznosti mu v zadnjem času že primanjkuje časa za džoging in smučanje E ← agl. jogging iz jog 'počasi, lahkotno teči'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ)
pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

EKG -- in -ja [ẹkagé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
1. snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; elektrokardiografija: naprava za EKG; Ko opravite EKG in zdravnik ugotovi, da je ta normalen, obsežne dodatne preiskave navadno niso potrebne
2. naprava za snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiografSSKJ: Denar bo bolnišnica porabila za nakup EKG za otroke in mladostnike, saj želijo bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok smrti pri odraslih, preprečevati že v zgodnji mladosti
3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiogramSSKJ: Zdravniki so jo pregledali, posneli EKG in vzeli kri E kratica za (↑)e(léktro)k(ardio)g(rám)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ekodúkt -a m (ȗ)
umetni prehod za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Ob predoru so že zgrajeni številni premostitveni objekti, tudi največji ekodukt, prek katerega bo imela divjad naravno pot za prečkanje avtoceste E ↑éko… + (↑)(akva)dúkt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja

ekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili

ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem

ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije

ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani

ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni

ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg

ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril

ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva

ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

êkstazi -ja in ékstazi -ja in ecstasy -ja cit. [êkstazi in ékstazi] m (ȇ; ẹ̑)
močno sintetično mamilo, ki deluje kot poživilo in povzroči evforično razpoloženje: tabletka ekstazija; Nemogoče je ugotoviti, koliko ljudi je že imelo zdravstvene zaplete zaradi ekstazija E ← agl. ecstasy 'ekstaza, zamaknjenost' ← stfrc. extasie < clat. ecstasis ← gr. ékstasis '(verska) zamaknjenost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

elánovka -e ž (ȃ)
smučka tovarne Elan; elanka: Moje življenje je že od otroštva povezano z Elanom, saj sem kot tekmovalec v alpskem smučarju tekmoval na elanovkah E po imenu tovarne Elan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

elektorát -a m (ȃ)
volilno telo, sestavljeno iz elektorjev: Večina analitikov je prepričana, da bo kandidat zmagal že v prvem krogu, toliko bolj, če se bodo glasovi desničarskega elektorata razdelili na več drugih kandidatov E ← nem. Elektorat 'volilna kneževina' ← srlat. electorātus iz (↑)eléktor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

é-naslòv -ôva m (ẹ̄-ȍ ẹ̄-ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-poštni naslov: brezplačen e-naslov; Kakor koli že, če vam kaj ne bo jasno, je tam nekje tudi njegov e-naslov, pa mu pišite E ↑é- + (↑)naslòv

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

enciklopedístika -e ž (í)
1. dejavnost, ki se ukvarja s pripravljanjem, sestavljanjem, pisanjem enciklopedij: Da pri založbi resno mislijo z leksikoni in podobnimi izdajami, priča že zastavljeni oddelek enciklopedistike in leksikografike
2. enciklopedistična dela, enciklopedije: relativnost enciklopedistike E ← nem. Enzyklopädistik, agl. encyclopaedistics iz (↑)enciklopedíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

enoúmje -a s (ȗ)
miselnost, usmeritev, ki zahteva razumevanje, ravnanje na en sam način: medijsko enoumje; politično enoumje; V boju za resnično demokracijo moramo prodreti v medijski prostor, da se že enkrat zvedri to zatohlo ozračje enoumja, ki onemogoča razvoj kritičnega čuta pri ljudeh in vse preveč vpliva na njihove odločitve E iz èn úm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ergométer -tra m (ẹ́)
1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ
2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

esejizíran -a -o prid. (ȋ)
ki ima značilnosti eseja: Zanjo je to že druga nagrada te ugledne ustanove (prvo je dobila za esejiziran roman Moreno leta 2003) E ↑esejizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

esemès -êsa m (ȅ ȇ)
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; message, SMS: poslati esemes; Najhitreje prsti po tipkovnici mobitela drsijo 12- do 15-letnikom, ki so od pošiljanja esemesov že malodane odvisni E ↑sms

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

estónski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na Estonce ali Estonijo: estonski premier; estonska vlada; Iz ruskih trgovin so že začeli umikati estonske izdelke E iz Estónija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

fáksni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi s faksom; faks2 Pri telefoniranju zakasnitev za več sto milisekund v eno smer že lahko onemogoča normalen pogovor, za posredovanje faksnih sporočil pa največkrat ni usodna E ↑fáks1

fáksna števílka -e -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faks številka: Mediji bi morali povabiti svoje bralce, gledalce in poslušalce, naj na njihove naslove ter telefonske in faksne številke pošiljajo mnenja in predloge

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

fatálka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
1. ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; fatalna ženskaSSKJ, usodna ženska: V nobenem filmu doslej ni igrala lepotic ali klasičnih fatalk
2. ženska, ki ima zaradi svoje lepote, ženskosti, uspešne kariere in karizme močen širši, medijski vpliv: V medijih se pojavlja že trideset let, pa ji še nihče ni rekel, da je fatalka E univerbizirano iz fatálna žénska

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

féler -ja m (ẹ́) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kar ni v skladu z določenim pravilom, z določenimi dejstvi ali z zahtevano kakovostjo; napakaSSKJ, pomanjkljivostSSKJ: Že v prvem dejanju sem zapazila izrazit kostumski feler E ← nem. Fehler 'napaka, okvara'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

fitnesírati -am nedov. (ȋ)
ukvarjati se s fitnesom: Po statistiki v urbanih okoljih fitnesira že vsak deseti E ↑fítnes1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

franšízaSSKJ -e ž (ȋ)
1. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: Podjetnik lahko začne samostojno poslovanje v različnih oblikah: z novim proizvodom, v partnerski obliki, z nakupom franšize ali delujočega podjetja
2. ekon. podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: Večina razvoja novih produktov se začne v franšizah
3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: Franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev, brez plač igralcev, običajni letni proračun profesionalne ekipe pa znaša še dodatnih osemdeset, tudi sto milijonov dolarjev
4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: Najuspešnejša filmska franšiza vseh časov odslej sliši na ime Harry Potter, saj je s petim filmom Feniksov red že presegel Jamesa Bonda E ← agl. franchise ← stfrc. franchise 'svoboščina, privilegij' iz franc 'svoboden'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gándža -e in ganja -e cit. [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, kanabis (1), trava (1): Ves čas sem imel tudi kakšno rastlino doma, ker me je zanimalo, kako gandža raste
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, kanabis (2), trava (2): Devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk E ← agl. ganja ← stind. gañjā

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom
razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E ← nem. Generation, agl. generation ← lat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'

generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev

generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

globalístSSKJ -a m (ȋ)
1. člov. pristaš globalizma: zaprisežen globalist; poulični spopadi med globalisti in antiglobalisti; Ob obisku v Sloveniji je povedal, da se za našo državo zanima že nekaj časa, da ji je zelo naklonjen; kot pravi globalist da ji zameri zgolj restrikcije na področju tujih vlaganj
2. živ. veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, večnacionalka: panožni globalist; Švicarski farmacevtski globalist namerava v svojih tovarnah po vsem svetu zapreti približno 2500 delovnih mest E ← agl. globalist iz (↑)globálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

globalízem -zma m (ī)
proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto; globalizacija: neoliberalni globalizem; nasprotnik globalizma; Globalizem je že in bo še izraziteje temeljna značilnost ekonomije, politike in tudi kulture E ← agl. globalism iz (↑)globálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

góbicaSSKJ -e ž (ọ́)
1. nav. mn., pog. halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe; nore gobe: Zaradi predoziranja z gobicami, katerih prodaja na Nizozemskem cveti, se je v nekaj mesecih zgodilo več hudih nesreč
2. krajša pričeska, pri kateri so lasje enako dolgi in oblikovani podobno kot klobuk pri gobi: postriči na gobico; pričeska na gobico; Gobica že nekaj let ni moderna E (↑)góba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

golíst -a in gaulist -a cit. [golíst] m, člov. (ȋ)
pristaš politike francoskega generala de Gaulla; degolistSSKJ: predsednik golistov; zaveznik golistov; Golisti so zagreti za referendum, čeprav mu javnomnenjske raziskave že napovedujejo sila skromno udeležbo E ← frc. gaulliste po francoskem generalu in predsedniku Charlesu de Gaullu (1890–1970)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

googlati -am cit. [gúglati] in gúglati -am nedov. (ȗ)
iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google: Pripravljen sem googlati, da bi dobil podatke | Že 3 dni pridno guglam in iščem otok za najin dopust E ← agl. google po imenu spletnega iskalnika Google® (od 1997) istoimenskega ameriškega podjetja iz googol 'deset na stoto potenco'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

grafítarski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na grafitarje ali grafitarstvo: grafitarski sleng; grafitarska scena; grafitarska umetnost; Grafitarska dejavnost se že z nelegalnim aktom grafitiranja tuje ali javne površine umešča v opozicijo do obstoječe konstelacije, vladajoče politike in oblasti E ↑grafítar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

greenpeaceovec -vca cit. [grínpísovəc] in grínpísovec -vca m, člov. (ȋ-ȋ)
član mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace: Z akcijo so želeli greenpeaceovci opozoriti na to, da je ubijanje kitov za raziskovalne namene nepotrebno | Na ekološko krizo so grinpisovci opozarjali že junija 1981 v Nemčiji E po imenu organizacije agl. Greenpeace iz green 'zelen' + peace 'mir'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

halloween -a cit. [hêlou̯in] m (ȇ)
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; noč čarovnic: Na prvi leseni stopnici in na vrhu lesene ograje stopnišča sta na halloween ali noč čarovnic že čakali votli in mrtvaško izrezljani buči E ← škot. agl. Halloween, skrajšano iz Allhallow-even 'večer vseh svetnikov' iz all 'vsi' + stagl. hallow 'svet' + even(ing) 'večer'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hard rock1 -- -a in hardrock -a cit. [hárt rók] in hárdrók -a m (ȃ, ọ̑)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: Poslušam vse, od klasike do najtežjega hard rocka | Zamenjal sem že mnogo žanrov, od džeza do hardrocka | Skupina igra nekakšno mešanico hardroka in metala E ← agl. hard rock iz hard 'trd' in (↑)róck

hard rock2 -- -- v prid. rabi
hardrockovski: hard rock skupina; Skupina je v osemdesetih postala ena najbolj priljubljenih ameriških hard rock zasedb

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hearing -a cit. [híring-] m (ȋ)
predstavitev kandidata za določeno visoko politično funkcijo v obliki zaslišanja: opraviti hearing; parlamentarni hearing; Upam, da ste te moje pripombe, ki sem vam jih dal že na hearingu, dobronamerno sprejeli E ← agl. hearing iz hear 'slišati, poslušati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hemofílik -a m, člov. (í)
kdor ima hemofilijo: društvo hemofilikov; zdravljenje hemofilikov; Brez zdravniške pomoči so hemofiliki v življenjski nevarnosti, kajti že majhne rane privedejo do neustavljivih krvavitev E (↑)hemofilíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

homologácijski -a -o in homologacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na homologacijo: homologacijski pregled; homologacijsko dovoljenje; Prvi tehnični pregled bo mogoč za vse prikolice, ki že imajo homologacijsko knjižico E ↑homologácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hostésni -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na turistično, gostinsko sprejemanje, spremljanje gostov in dajanje informacij: hostesna služba; Že kot študentka je opravljala hostesna dela na kulturnih prireditvah E (↑)hostésa

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hrbteníčar -ja m, člov. (ȋ) pog.
kdor ima težave s hrbtenico: Že od otroštva sodim med hrbteničarje in ne morem dvigovati težkih stvari E univerbizirano iz hrbteníčni bolník

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ímprolíga -e in ímpro líga -- -e ž (ȋ-ī)
1. tekmovanje v gledališkem improviziranju: Je večkratni državni prvak improlige
2. navadno s prilastkom skupina, ki se ukvarja z gledališkim improviziranjem: Ker je že obstajala neka sekcija mladinske improlige, ki se ji reče šolska improliga, sem bil najprej dve, tri leta tam, potem sem pa prestopil v veliko improligo E ↑ímpro… + (↑)líga

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ínteraktívni -a -o prid. (ȋ-ȋ)
1. rač. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni mediji; interaktivni video; interaktivna televizija; Značilnost njegovega dela je, da standardno videopodobo in videoinstalacijo nadgrajuje z vključitvami v spletne komunikacije in interaktivna virtualna polja
2. ki se nanaša na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna razstava; interaktivna umetnost; Gre za interaktivno igračko, v bistvu krzneno pošast, ki govori, premika usta in oči in sodeluje v igri z otrokom
3. ki se nanaša na sodelovanje, medsebojno vplivanje: Veselim pa se že, da bom imela več časa za razvijanje podiplomskih programov in bolj interaktivno delo s študenti E ← agl. interactive iz (↑)inter… + (↑)aktíven

ínteraktívna tábla -e -e ž (ȋ-ȋ, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametna tabla: Šolo so opremili z interaktivnimi tablami, elektronskimi oglasnimi deskami in brezžičnim internetom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ínternétski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki se nanaša na internet; internet2, internetni: ponudnik internetskih storitev; internetska stran; internetsko podjetje; Gorenjska banka je občanom in samostojnim podjetnikom že ponudila internetsko bančništvo E ↑ínternét

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ínteroperabílnost -i ž (ȋ-ȋ)
dejstvo, da je kaj interoperabilno: interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov; Interoperabilnost, ki smo jo že vzpostavili na progi proti Italiji in bomo z njo nadaljevali, pomeni, da bomo lahko z našimi lokomotivami vozili v osrčje severne Italije E ↑ínteroperabílen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

interpelácijaSSKJ -e ž (á) polit.
zahteva skupine poslancev v parlamentu, da se obravnava delo člana vlade, navadno z namenom njegove odstavitve: vložiti interpelacijo; interpelacija zoper ministra za finance; predlagatelji interpelacije; Interpelacija je že napisana in pripravljena za vložitev v parlamentarno proceduro E ← agl. interpellation, nem. Interpellation ← lat. interpellātiō 'pretrganje, oviranje' iz interpellāre 'segati v besedo, ugovarjati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

interpelíranec -nca m, člov. (ȋ) polit.
član vlade, za katerega skupina poslancev zahteva, da se v parlamentu obravnava njegovo delo, navadno z namenom njegove odstavitve: Interpelacijo lahko vloži že deset poslancev, za nezaupnico interpelirancu pa je treba zbrati najmanj 46 od 90 glasov, kolikor jih ima naš parlament E (↑)interpelírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

íntertekstuálni -a -o prid. (ȋ-ȃ)
ki je v zvezi z različnimi povezavami med besedili in njihovimi medsebojnimi vplivi; medbesedilni: Gre za izrazito intertekstualno delo, polno namigov, citatov in asociacij, kar je nakazano že v naslovu romana E (↑)inter… + (↑)tekstuálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

intifáda -e ž (ȃ)
upor arabskega prebivalstva proti izraelski zasedbi: palestinska intifada; začetek intifade; Od izbruha druge intifade proti izraelski zasedbi septembra 2000 je padlo že 5272 ljudi, večinoma Palestincev E ← agl. intifada ← arab. intifāḍa 'vstaja'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ironman1 -a cit. [ájronmen] m (ȃ) šport.
zelo težek, zahteven triatlon: V havajskem mestecu Kona že čakajo na sobotno najtežjo vsakoletno preizkušnjo triatloncev, znameniti ironman E ← agl. ironman iz iron 'železen' + man 'moški, človek'

ironman2 -- v prid. rabi
Capetown danes gosti triatlonce z vsega sveta, ki se bodo pomerili v dolgem ironman triatlonu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

izbrisljíviSSKJ -a -o prid. (ī í í) rač.
s katerega se da zapisano izbrisati: izbrisljivi DVD-RW; izbrisljivi nosilec za večkratno snemanje podatkov; Izbrisljivi nosilci CD-RW so naprodaj že kar nekaj časa, pa še niso uspeli prevladati nad drugimi izmenljivimi izbrisljivimi nosilci E (↑)izbrísati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jávnomnênjski -a -o prid. (á-ē)
ki se nanaša na javno mnenje: javnomnenjska anketa; javnomnenjska raziskava; Že v kratki zgodovini zadnje šolske reforme v Sloveniji lahko sledimo nekaterim nenavadnim političnim in javnomnenjskim obratom E iz jávno mnênje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kadríratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
izbirati ljudi za zaposlitev ali za opravljanje določenega dela, funkcije; kadrovatiSSKJ: Kdor koli bo že prišel na oblast za sedanjo politično opcijo, ne bo mogel več kadrirati svojih ljudi v gospodarstvo E (↑)káder1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kalimêrovstvo -a s (ȇ) ekspr.
lastnost osebe, ki se neprestano pritožuje, da se ji godi krivica: Časi tarnanja in kalimerovstva so že zdavnaj minili E ↑kalimêro

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kelnáriti -im nedov. (á ȃ) pog.
delati kot natakar: Najstarejša gostilničarka pod Alpami v svojem baru kelnari že desetletja E (↑)kélnar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

klánovski -a -o prid. (ȃ)
1. ki se nanaša na skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: Oblast prevzemajo že poraženi gospodarji vojne, kriminalci in klanovske milice
2. ekspr. ki se nanaša na skupino ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: Očitno je do časa, ko bo najpomembnejša strokovnost, ne pa klanovska razcepljenost, še zelo daleč! E (↑)klán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

klavzúraSSKJ -e ž (ȗ)
sestanek omejenega števila ljudi, ki je zaprt za javnost: klavzura stranke; Recept dogodka je sicer že preverjen in uveljavljen: ob osmih zvečer se žirija umakne v klavzuro, kjer kakšni dve uri odloča o zmagovalcu E ← srlat. clausūra, prvotno 'grad, utrdba', iz clausus 'zaprt'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

klavzúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ)
ki je zaprt za javnost: Že imate svojega favorita in argumente zanj ali boste sedli v klavzurno sobo še neodločeni? E ↑klavzúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

klíkniti -em dov. (í ȋ)
1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti seSSKJ: klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več E ↑klík

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kómbi -- v prid. rabi (ọ̑) gradb., v zvezi kombi plošča
večslojna plošča z jedrom iz kamene volne, ki se uporablja za toplotno in zvočno izolacijo: Proizvodnja stiropora je v dohodkovnem smislu že pomembnejša od proizvodnje kombi plošč E ← nem. Kombi, skrajšano iz Kombiplatte 'kombinirana plošča'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

komunikátor -ja m (ȃ)
1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: Ker je komunikator manjši, je manjša tudi tipkovnica, in ker že prej ni bila ravno primerna za hitro tipkanje, si lahko mislite, da tudi v novi izvedbi ni
2. člov. kdor ima govorniške spretnosti: Kot igralka menim, da sem komunikator, ki skozi sebe, besedilo in režiserja komunicira z vami in vam pripoveduje o vsem lepem in grdem o nas in svetu E ← agl. communicator, nem. Kommunikator ← lat. communicator iz (↑)komunicírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

komunikológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za komunikologijo: univerzitetni diplomirani komunikolog; Psihologi, sociologi, komunikologi in še kdo že dalj časa opozarjajo, da internet močno vpliva na življenje ljudi E (↑)komunik(ácija) + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kontêjnerSSKJ -ja m (ȇ)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik (1): bivalni kontejner; Gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste so delavci zaklenili že pred prazniki in po orodje spet prišli šele januarja
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; zabojnik (2): plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov; Naj vas ne presenetijo otroci, ki opozarjajo starše, da so steklenico napačno odvrgli v kontejner za papir E ← agl. container iz contain 'vsebovati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kúdovec -vca m, člov. (ȗ)
član Kulturno-umetniškega društva France Prešeren iz Ljubljane: Ob bolj ali manj spodobni moralni in denarni podpori je festival že utečen mehanizem, ki ga poganja zlasti entuziazem kudovcev E iz kratice KUD za K(ulturno)-u(metniško) d(ruštvo)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kúng fú -- -ja in kúngfú -ja m (ȗ, ȗ)
različne kitajske borilne veščine za samoobrambo: mojster kung fuja; Že cel teden nisem bil na treningu kung fuja, kar se mi v dobrem letu in pol, odkar treniram, še ni zgodilo E ← agl. kung fu ← kit. gongfu 'veščina' iz gong 'delo, dosežek' in fu v pomenu 'mož'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

laptop -a cit. [lêptop] in lêptop -a m (ȇ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; prenosnik, prenosni računalnik: Laptop je postal za študente že kar obvezna oprema | V mojem naročju počiva dobri stari leptop, prenosni računalnik, ki ga uporabljam samo še za popotovanja E ← agl. laptop iz lap 'naročje' + ↑tòp

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ležálka -e ž (ȃ)
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži: slamnata ležalka; Reka ljudi z zvitimi ležalkami in zložljivimi stolčki se je že pred 8. uro zjutraj stekala v park E univerbizirano iz ležálna podlóga

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

libanonizácija -e ž (á) ekspr.
vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih, vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi: Kulturniki smo že ob začetku osamosvajanja napovedali libanonizacijo Jugoslavije E po zgledu agl. Lebanonisation po imenu države Libanon

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

light show -- -a in lightshow -a cit. [lájt šôv-] m (ȃ, ȏ)
1. niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri: laserski light show; Njuno vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show
2. naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt: Že nekaj časa kupujem light show za ansambel E ← agl. light show iz light 'luč' in (↑)shów

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mákroekonomíst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
strokovnjak za makroekonomijo: Ugledni slovenski makroekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da so apetiti po zadolževanju države pretirani E (↑)mákroekonomíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

masakríratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: Z bodalom se je masakriral po spodnjem delu telesa
2. ekspr. uničevati, onemogočati: Kritiki me že deset let brezčutno masakrirajo E (↑)masáker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mèdkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; interkulturnost (1): filozofija medkulturnosti; Kurikul je zasnovan zelo odprto in prožno, tako da seznanjanje s tujim jezikom in prvinami drugih kultur ter ozaveščanje medkulturnosti ni v nasprotju z njegovimi izhodišči in načeli
2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju; interkulturnost (2): Medkulturnost je način bivanja, ki prebivalce Evrope že od nekdaj najgloblje prežema E ↑mèdkultúrni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

meníngoencefalítis -a m (ȋ-ȋ) med.
vnetje možganskih ovojnic in možganskega tkiva: klopni meningoencefalitis; Na klope in nevarnost, da bi se po njihovem ugrizu lahko okužili z meningoencefalitisom in borelijo, strokovnjaki opozarjajo že zgodaj pred pomladjo E nlat. meningoencephalitis iz (↑)mening(ítis) + (↑)encefalítis

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

minimálec -lca m, živ. (ȃ) pog.
minimalni osebni dohodek: Nekateri zaposleni so že po šestnajst let v stečajni firmi na minimalcu, pa še kar čakajo gospodarja, da bo rešil vse njihove probleme E univerbizirano iz minimálni dohódek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mirôvništvo -a s (ȏ)
mirovno gibanje: načelno mirovništvo; Namen mojega mirovništva je doseči mir med nami, kjer koli že smo E (↑)miróvnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

móbitelovec -vca m, člov. (ọ̑)
1. uporabnik storitev družbe Mobitel: klicati mobitelovca; Mobitelovci so zamenjali operaterja
2. sodelavec družbe Mobitel: Ljudje se bojijo sevanja in zahtevajo prestavitev anten, mobitelovci pa že imajo vse papirje za gradnjo E ↑móbitel

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

módem -a m (ọ̑)
elektronska naprava, ki omogoča prenos podatkov med računalniki po telefonskem omrežju: brezžični modem; kabelski modem; Sistem ima že vgrajen modem E ← agl. modem iz (↑)mo(dulátor) + (↑)dem(odulátor)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mónitoring -a m (ọ̑)
1. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje količine kake snovi v drugi snovi: izvajati monitoring pesticidov v pitni vodi; monitoring emisij toplogrednih plinov; monitoring kakovosti zraka; Tovarna opravlja redni monitoring mejnih vrednosti emisij snovi v zrak
2. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje kakega pojava, procesa: monitoring cen; Že od leta 2000 stalno izvajamo monitoring ptic, od leta 2001 dalje pa ob sodelovanju zunanjih izvajalcev tudi monitoring kakovosti vode in hidroloških parametrov E ← agl. monitoring iz (↑)mónitor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nadgrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. graditi, zidati nad čim: nadgrajevati stare objekte; Vzhodnonemške oblasti so zid še 15 let nadgrajevale z dodatnimi zaščitami in videti je bilo, da bo trajal še dolga leta
2. rač. zamenjevati ali dopolnjevati dele kakega sistema z novejšimi, zmogljivejšimi: Prihodki od mobilnega interneta po ocenah strokovnjakov še zdaleč ne bodo sledili rasti prometa, zato operaterji ne bodo mogli nadgrajevati svojih omrežij skladno z rastjo količine prenesenih podatkov
3. rač. zamenjevati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo: nadgrajevati računalnike; Portal bodo nadgrajevali sproti, v skladu z razvojem tehnoloških možnosti ter potreb in povpraševanja uporabnikov
4. dodajati nove elemente, sestavine, ki razširjajo, dopolnjujejo že dano, znano: nadgrajevati pridobljeno znanje; V prihodnje bo revija nadaljevala svojo uredniško zasnovo in dodatno nadgrajevala tematske sklope predvsem v mednarodnem sodelovanju E ↑nadgradíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nàdnacionálka -e [nadnacijonalka] ž (ȁ-ȃ)
podjetje, ki s svojim poslovanjem presega okvir države: bančna nadnacionalka; farmacevtska nadnacionalka; Od sto največjih svetovnih nadnacionalk jih ima že skoraj 80 svoje proizvodne obrate ali hčerinske družbe na Madžarskem E univerbizirano iz nàdnacionálna drúžba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nàj…SSKJ náj…SSKJ predpona v sestavljenkah (ȁ; ȃ)
za izražanje najvišje stopnje zaželene lastnosti, kakovosti tega, kar je pomen osnovne besede: najkulturnik; Britanska prestolnica je že sicer noro živahno, bleščeče in sploh najmesto, pred božičem pa je dogajanje še bolj razgibano – glej tudi naj E = stcslov. nai-, hrv., srb., nar. rus., češ. naj- iz (↑)na + pslov. členek *i

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z naklado publikacij: najbolj nakladne knjige; Pravzaprav se o povsem natančnih nakladnih številkah literature za otroke ne moremo pogovarjati, ker statistični zavod že nekaj let tega podatka ne spremlja E (↑)nakláda

nakládna revíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
revija, katere obstoj je odvisen od naklade: Specializirane revije so težko nakladne revije

nakládno pisánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
pisanje, ki ima za cilj visoko naklado: Za časopise je bistveno čim boljše obvladovanje nakladnega pisanja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

naravovárstvenica -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki si poklicno ali ljubiteljsko prizadeva za varstvo narave; okoljevarstvenica: Čeprav je poklicna državna naravovarstvenica že pred več kot desetletjem opozarjala na škodljive vplive in posledice neurejenega plezalstva, pristojno ministrstvo ni storilo praktično ničesar E ↑naravovárstvenik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

natègSSKJ -éga m (ȅ ẹ́) pog.
dejanje, s katerim kdo zavede koga v zmoto, zlasti z namenom, da se okoristi; goljufijaSSKJ, prevaraSSKJ: finančni nateg; Ko spoznajo, da gre zgolj za nateg, je že zdavnaj prepozno E nategníti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) med.
1. ki se nanaša na bolezensko dogajanje, ki ne vdre v obdajajoče tkivo: neinvazivni rak dojk; neinvazivni tumor; Neinvazivne vrste raka so danes že popolnoma ozdravljive
2. ki se nanaša na način preiskovanja, zdravljenja, pri katerem ne pride do prodora v telo z instrumentom: neinvazivna preiskava; neinvazivna terapija; Danes je tehnika prav revolucionarno napredovala, tako da lahko na neinvazivni način gledamo žilo v treh dimenzijah E (↑)nè… + ↑invazíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

néokapitalíst -a m, člov. (ẹ̑-ȋ)
pristaš neokapitalizma: Ti neokapitalisti ne oškodujejo le dotičnih delavcev, ki jih je zdaj že kar na tisoče, ampak tudi zdravstvo, šolstvo, socialo E ← nem. Neokapitalist, agl. neocapitalist iz (↑)neo… + (↑)kapitalíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nèprivézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni privezan: neprivezano govedo; Težka zima je predvsem za srnjad že sama po sebi dovolj naporna, dodatna grožnja pa so neprivezani psi v naravi
// ki ni privezan z varnostnim pasom; nepripet: Analiza nesreč je pokazala, da neprivezani sopotniki po bočnih ali čelnih trkih najpogosteje z glavo treščijo drug z drugim E (↑)nè… + (↑)privézati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nèsemaforizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni semaforiziran: nesemaforizirani prehod za pešce; Posebej so opozorili, da je nesprejemljiv promet po ulici, ki je na eni strani slepa, na drugi pa se konča z nepreglednim, nesemaforiziranim križiščem, ki ga pešci že zdaj težko prečkajo E (↑)nè… + (↑)semaforizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nevémkólikokrat prisl. (ẹ̑-ọ́) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: Nevemkolikokrat sva že debatirala, merila, pa nikakor ne gre E iz ne vém kólikokrat

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

névrodermítis -a m (ẹ̑-ȋ) med.
kronična alergijska kožna bolezen z zelo močnim srbenjem: zdravljenje nevrodermitisa; Že od otroštva imam nevrodermitis, predvsem na obrazu, komolcih in kolenih E ← nlat. neurodermitis iz (↑)nevro… + tvor. od gr. dérma 'koža'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

névroznánost -i ž (ẹ̑-á)
znanost o živcih: razvoj kognitivne nevroznanosti; Genetska znanost in nevroznanost bosta obvladovali znanstveno polje novega stoletja in bosta že v kratkem do neprepoznavnosti spremenili tudi psihologijo E (↑)nevro… + (↑)znánost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nízkopôdni -a -o prid. (ī-ō)
ki pri vstopu nima nobene stopnice: nizkopodni mestni avtobus; nizkopodni tramvaj; nizkopodni vagon; Da bi bila vožnja kar se da udobna tudi za starejše prebivalce in invalide, podjetje že več let kupuje le nizkopodne avtobuse z nagibno tehniko, ki omogočajo lažji vstop in izstop E iz nízki pòd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nokavtíran -a -o prid. (ȋ)
ki je premagan z nokavtom: Tekmec je bil že napol nokavtiran E (↑)knockavtírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nónica -e ž, člov. (ọ̑) pog., v primorskem okolju
stara mati, babica: Zlata nonica in nono, ki stanujeta za vogalom, ponudita pomoč, kot že tolikokrat E (↑)nóna2

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nonšalántnost -i ž (ȃ)
1. sproščenost, neprisiljenost: Poleti nam vročina zamegli estetske pomisleke in iz svojih oblačil stopimo z nonšalantnostjo Venere, ki brez skromnosti pozira na školjki
2. ravnodušnost, brezbrižnost: Ponovno bi želel opozoriti na že kronično nezainteresiranost in nonšalantnost predstavnikov organov izvršilne veje oblasti oz. teh organov samih pri obravnavani problematiki E (↑)nonšalánten

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nótesSSKJ -a m (ọ̑)
žepni računalnik, elektronska beležka: Današnji notesi so po računalniški zmogljivosti že povsem enakovredni namiznim modelom E ← agl., frc. notes, mn. od note 'zapisek'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

novorèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. način izražanja, s katerim se uvajajo nove besede, zveze za že znane pomene, ki navadno omogoča prikrivanje namere govorečega: komunistični novorek; politični novorek; Medijem je vsilil celo brezosebni novorek, tako da civilne žrtve niso bile več civilne žrtve, ampak kolateralna škoda
2. jezikosl. sistem jezikovnih sredstev, zlasti besed, besednih zvez, nastalih v težnji po popolni samoniklosti vseh jezikovnih prvin: V vinarsko govorico je uvedel nekakšen novorek E (↑)nôvo… + (↑)rék

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

numerológinja -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki se ukvarja z numerologijo: Priznana slovenska numerologinja si je že vsaj trikrat spremenila ime in priimek E ↑numerológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nutricíst -a m, člov. (ȋ)
strokovnjak za prehrano; nutricionist, prehrambenik (2): Francoski nutricisti so dolgo vihali nosove nad kislim zeljem, ljubitelji pa si že petnajst let prizadevajo, da bi javnost spoznala vse njegove blagodejne učinke E ← agl. nutricist iz lat. nūtrīcāre 'hraniti, prehranjevati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

obcéstje -a s (ẹ̑)
območje neposredno ob cesti: urejanje obcestja; Cesta je že sama po sebi nevarna, kadar so njeni elementi neustrezni, je drsnost asfalta neprimerna, je slabo vzdrževana ali je obcestje tako, da na cesto pada kamenje E iz ob césti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

odštékan -a -o prid. (ẹ̑) pog.
ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odklopljen: odštekan naslov knjige; odštekana komedija; Končal sem šolo svobodnih umetnosti, odraščal sem med liberalnimi, že kar odštekanimi ljudmi E iz odštékati se 'odklopiti se' iz ↑štékati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

odznáčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ôgnjevka -e ž (ȏ)
bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; hrušev ožig: izbruh ognjevke; zatiranje ognjevke; okužba dreves z ognjevko; Nekateri sadjarji iz držav, ki so se z ognjevko srečale že pred desetletji, menijo, da okužena drevesa, ki ne propadejo, postanejo odporna na bolezen in se pozneje le redko ponovno okužijo E (↑)ôgenj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

okúženSSKJ -a -o prid. (ȗ)
1. ki ga prizadene računalniški virus: okuženi računalnik; okužena datoteka; Filter preprečuje širjenje virusa do naših uporabnikov in razširjanje okužbe v primeru, da je okužen sistem uporabnika klicnega dostopa
2. ekspr. ki zaradi predhodne vpletenosti, že izdelanega mnenja o določeni sodni zadevi ne sme sodelovati v z njo povezanem sodnem procesu: okužen sodnik; Sodbo celjskega sodišča, s katero je bil maja lani obsojen na osem let in pol zapora, je višje sodišče razveljavilo, ker je bil sodni senat okužen s podatki iz predkazenskega postopka E (↑)okúžiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

olastnínjenje -a s (ȋ)
sprememba družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastninjenje podjetja; Družba je dosegla zavidljivo raven olastninjenja: zasebnega je že 97 odstotkov osnovnega kapitala, več kot tisoč delničarjev pa jamstvo za stabilnost upravljavske in lastniške strukture E ↑olastníniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

omréženost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost omreženega: globalna omreženost; O varnosti danes pišemo že na vsakem koraku, o njej se pogovarjamo takoj, ko pogovor nanese na omrežja in omreženost E ↑omréžiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

omréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi z omrežjem: omrežna kartica naprava, ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; Omrežna povezava je v najzmogljivejših napravah zabavne elektronike že nekaj povsem vsakdanjega E ↑omréžiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

órk -a m, živ. (ọ̑) pri J. R. R. Tolkienu
nasilno, umsko pogosto nekoliko omejeno bitje z grobo zelenkasto ali sivkasto kožo, ki je navadno nesnažno in ne trpi sončne svetlobe: V Gospodarju prstanov nastopajo tudi orki, ki niso nič drugega kot naši ogri, torej velikani ljudožerci; iz tega korena besede izvirajo tudi današnje orke – kiti ubijalci E ← agl. orc, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano kot stagl. orcþyrs, orcneas (mn.) 'božanstva smrti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

óskarjevec -vca m (ọ̑)
1. člov. kdor dobi nagrado oskar: zahvalni govor oskarjevca; Bosanski oskarjevec je že drugi režiser, ki je poskušal dokončati nedokončano trilogijo slavnega poljskega režiserja
2. živ. film, katerega avtor, soavtor zanj dobi tako nagrado: Za nastop v danskem oskarjevcu je bil tudi sam nominiran za oskarja E (↑)óskar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

osteoporótični -a -o prid. (ọ́) med.
ki je v zvezi z osteoporozo; osteoporozni: osteoporotični bolnik; osteoporotične spremembe; Že majhna obremenitev lahko povzroči osteoporotični zlom E ← nem. osteoporotisch k (↑)osteoporóza

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

panetón -a m (ọ̑)
pecivo, navadno z rozinami in kandiranim sadjem: Če bo šlo vse po načrtih, bo že naslednje leto na škatlah panetonov videti logotip za izvirnost, ki zagotavlja, da je bil kolač izdelan po tradicionalnih metodah E ← it. panettone iz panetto 'majhen hlebec' iz pane 'kruh' < lat. pānis

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

páraskí -ja m (ȃ-ȋ)
smučarska disciplina, sestavljena iz spusta s padalom in veleslaloma: državni prvak v paraskiju; Slovenski padalci se po napornih tednih že počasi pripravljajo na sezono v paraskiju E ← agl. paraski iz (↑)para... + ski 'smučanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pavzêr -ja m, člov. (ȇ) pog.
študent, ki se zaradi neopravljenih obveznosti ne more vpisati v naslednji letnik: Nekateri študentski servisi so že začeli obveščati, da študenti pavzerji prihodnje leto ne bodo več mogli delati prek servisa E (↑)pavzírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

performatív -a m (ȋ)
1. telesno dejanje, s katerim nastopajoči neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: Pravilno in natančno izvajanje obrednih kretenj in performativov zadostuje, da so tradicionalne dolžnosti izpolnjene
2. jezikosl. izjava, s katero se neposredno uresniči dejanje, ali izjava, ki je že sama dejanje: teorija performativa; eksplicitni performativ; Austin se je še posebno zanimal za izražanje, ki učinkuje na delovanje s samim aktom izrekanja; skoval je novo besedo za tovrstno izreko: performativ E ← agl. performative iz perform 'uprizoriti, izvršiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

performatívnost -i ž (ȋ)
1. dejstvo, da nastopajoči zlasti s telesnim dejanjem neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: performativnost telesnega; Body art prav s performativnostjo in z odstiranjem umetnikovega telesa spravi na površje nezadostnost in inkoherenco telesa
2. jezikosl. dejstvo, da se z izjavo neposredno uresniči dejanje ali da je izjava že sama dejanje: Do nedavna je veljalo, da je avtor teorije performativnosti John L. Austin, ki je ugotovil, da ne obstajajo le resnične in neresnične izjave, ampak da lahko izjave tudi delujejo E ↑performatívni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

perinatálni -a -o prid. (ȃ) med.
1. ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; obporodni: perinatalna umrljivost; V porodnišnici je naročena v perinatalni dnevni center za pripravo na carski rez
2. ki je v zvezi z zdravstvenim varstvom nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: perinatalni informacijski sistem; perinatalna medicina; Že skoraj 15 let zbiramo prek 100 podatkov o vsakem porodu v Sloveniji, rezultate enkrat na leto analiziramo in se dogovorimo za ukrepe za izboljšanje perinatalnega varstva E ← nlat. perinatalis iz gr. perí 'okoli' + lat. nātālis 'rojstni'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pêrmakultúra -e ž (ȇ-ȗ)
1. odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: Permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali in jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine
2. na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: Permakultura je sistem, ki vsaj teoretsko predvideva načrtovanje na mnogo večjih površinah, kot je petsto kvadratnih metrov
3. gibanje, ki zagovarja tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture; Permakultura je svetovno gibanje, ki si je najprej prizadevalo za pridelovanje zdrave hrane, zdaj pa sega tako rekoč že na vsa področja, celo na področje trgovine E ← agl. permaculture iz (↑)perma(nénten) + (↑)(agri)kultúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pêrzijec -jca m, živ. (é)
maček perzijske pasme: mešanec med perzijcem in navadnim mačkom; Če je še nedolgo od tega večina felinološko nepoučenih pri nas od pasemskih muc poznala kvečjemu perzijce, je zdaj mogoče videti že prav raznovrstno paleto E univerbizirano iz pêrzijski máček

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pianístika -e [pijanistika] ž (í)
tehnična izvedba in umetniška interpretacija v klavirski igri: V ospredju njene pianistike so zagotovo tehnična perfekcija, izjemna koncentracija in že kar maratonska vzdržljivost E (↑)pianíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

píár1 -a in -ja [pijar] m (ȋ-ȃ)
1. načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piarovstvo, PR, stiki z javnostmi: Razvoj piara kot posebne veje komuniciranja seveda omogoča manipuliranje tistih, ki imajo politično moč in ki posredujejo že vnaprej pripravljene informacije
2. člov. kdor je zadolžen za stike z javnostmi; piarovec: Minister se je sicer nameraval udeležiti seje komisije, je sporočil njegov piar, vendar so to preprečile obveznosti E po agl. izgovoru kratice ↑PR

píár2 -- v prid. rabi
piarovski: piar agencija; piar služba; piar sporočilo; Iz donacije pri operacijskih mizah ste naredili veliko marketinško in piar zgodbo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

píkakôm1 -a m (í-ȏ) pog.
internetno, spletno podjetje: Kljub propadu številnih pikakomov so mnogi že nestrpno pričakovali novo možnost za hitro obogatitev z zgodnjim nakupom delnic obetavnega podjetja E po zgledu agl. dot-com iz (↑)píka + (↑)kom(paníja)

píkakôm2 -- v prid. rabi
pikakomovski: pikakom družba in družba pikakom; Prevelika pričakovanja, previsoka vlaganja so dejavniki, ki še vedno vlečejo navzdol vrednost računalniških, telekomunikacijskih in pikakom podjetij

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plečnikoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikolog: Podpiram tudi zamisel o gradnji mostu, vendar bo treba rešiti še dileme, ki jih odpirajo naši plečnikoslovci glede uporabe že izdelanih projektov E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pobléndati -am dov. (ẹ̑) pog.
z prižigom in ugasnitvijo avtomobilskih dolgih žarometov opozoriti druge voznike na kaj: Nekateri šoferji se grejo šerife in že kadar jim nekdo samo poblenda, zapeljejo za krivcem, ga zvlečejo iz avta in obračunajo z njim E ↑bléndati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

počitnikoválec -lca [in počitnikovau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor preživlja počitnice, dopust, navadno zunaj stalnega bivališča; počitničarSSKJ, počitnikarSSKJ: Ponudba za kolesarje je kljub nekaterim pomanjkljivostim v Sloveniji že zdaj precej privlačna, še bolj pa bi se morali posvetiti družinskim počitnikovalcem z otroki E (↑)počitnikováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pòdžupánja -e ž, člov. (ȍ-ā)
namestnica župana: poklicna podžupanja; podžupanja občine; Sklep je bil pričakovan, saj je v občini že nekaj časa znano, da župan in podžupanja sploh ne sodelujeta E (↑)pod... + (↑)župánja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pòkomunístični -a -o prid. (ȍ-í)
ki je v zvezi s časom po padcu komunizma; postkomunistični: pokomunistična država; Prvi pokomunistični predsednik je minuli teden podprl ratifikacijo ustave v parlamentu, in sicer zato, ker naj bi jo bila javnost že sprejela z glasovanjem o članstvu v uniji E iz po komunízmu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

policájka -e ž, člov. (ȃ) pog.
pripadnica policije; policistkaSSKJ: Prijazna policajka nas je legitimirala, vendar ni disciplinsko ukrepala, ampak nam je, že povsem izgubljenim, pokazala pravo pot E (↑)policáj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

poménka -e ž (ẹ̑) jezikosl.
beseda, besedna zveza kot nosilka pomena: Prvo uro sem pričela z utrjevanjem pomenk (protipomenk, nadpomenk, podpomenk), ki smo jih že obravnavali v učilnici, sedaj pa so pomenke utrdili z nalogami na računalniku E (↑)pomèn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pòpzvézda -e in pòp zvézda -- -e ž, člov. (ȍ-ẹ́)
zelo slaven glasbenik ali glasbenica na področju pop glasbe: postati popzvezda; V Veliki Britaniji je že skoraj normalno, da imajo nekateri klasični glasbeniki status popzvezd E ↑pòp... + (↑)zvézda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

portálSSKJ -a m (ȃ)
spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev: informacijski portal; spletni portal; urednik portala; Svoj portal naj bi banka za poskusno uporabo pripravila že te dni E ← nem. Portal, prvotno 'arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo', ← srlat. portāle 'preddverje' iz portalis 'vratni' iz lat. porta '(mestna) vrata'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

potoválnik -a m (ȃ)
vozilo, navadno avtomobil, primerno za (daljša) potovanja: udoben potovalnik; Angleški triumph se je zelo dobro znašel v razredu športnih potovalnikov, saj je že predhodnik dosegal odlične rezultate na testih in v prodajnih salonih E (↑)potováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

povezávaSSKJ -e ž (ȃ)
1. možnost izmenjavanja informacij med elektronskimi napravami: mrežne povezave; uporabne povezave; Povezava na zbirko podatkov prek standardnega vmesnika ne predstavlja nobenega problema
2. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; link, hiperpovezava, nadpovezava: Prejemnik bo dobil obvestilo, da ga čaka voščilnica, in dovolj bo že klik na povezavo v sporočilu in v spletnem brskalniku se mu bo odprla vaša voščilnica E (↑)povézati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

povolílni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s časom po volitvah: povolilna koalicija; povolilno obdobje; povolilno sodelovanje; Zdaj, ko naj bi se povolilna evforija zmagovitih strank in žalost manj uspešnih že nekoliko umirili, je verjetno pravi čas, da javnost seznanimo z načrti za koalicijo E iz po volítvah

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

povrtnínar -ja m, člov. (ȋ)
kdor se ukvarja z gojenjem povrtnine: Dežja so se razveselili kmetovalci, povrtninarji in sadjarji, ki jim je nenavadno huda junijska suša že hudo oklestila pridelek E (↑)povrtnína

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pòzavaroválnica -e ž (ȍ-ȃ)
zavarovalnica, pri kateri prevzete obveznosti zavarujejo druge zavarovalnice: dokapitalizacija pozavarovalnic; poslovanje pozavarovalnic; Že čutimo najave tujih pozavarovalnic, da bodo povišale svoje premije E (↑)pòzavarováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pozícijskiSSKJ -a -o prid. (í) polit.
ki se nanaša na stranke na vodilni poziciji: pozicijski poslanci; pozicijske stranke; pozicijska pogajanja; Občinska pozicijska oblast je razpravo in odločanje izsilila, čeprav opozicija že vse od januarja terja kar nekaj odgovorov na račun komunalnih dogajanj E ↑pozícija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prèdnaročíti -ím dov. (ȅ-ī ȅ-í)
predhodno, vnaprej naročiti: prednaročiti knjigo; Že leta 2009 je bilo v poslovalnicah in na spletnem obrazcu mogoče prednaročiti numizmatične vrednosti, ki so bile nato ob različnih priložnostih izdane v letu 2010 E (↑)pred... + (↑)naročíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prèdplačníški -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki se nanaša na plačevanje vnaprej; predplačilniSSKJ, predplačni: predplačniški paket; predplačniška kartica; predplačniška ponudba; Na nižje cene mobilnega gostovanja (evrotarifo) sta slovenska operaterja mobilne telefonije že priklopila vse uporabnike predplačniške telefonije E (↑)prèdplačník

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prèdrákast -a -o prid. (ȅ-á)
ki se nanaša na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakasta tvorba; predrakav: predrakasti polipi; predrakaste spremembe; Nedavne raziskave nakazujejo, da je pri otrocih, pri katerih se razvije levkemija, predrakaste celice mogoče odkriti že ob rojstvu E iz pred rákom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pregorétiSSKJ -ím dov. (ẹ́ í) ekspr.
izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgoretiSSKJ: povsem pregoreti; pregoreti v želji po uspehu; Zaveda se, da je v preveliki želji po izvrstnem dosežku v svoji karieri že prevečkrat pregorela in na posameznih tekmah ni dosegla tistega, kar je bila vsekakor sposobna doseči E (↑)goréti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prenaróčanje -a s (ọ́)
1. naročanje na drug datum od že določenega: prenaročanje pacientov; Veliko dela in stroškov so imeli s prenaročanjem, saj so bolniki naročeni po nekaj mesecev vnaprej
2. naročilo naročenega časopisa, revije na drugo lokacijo: Prenaročanje na počitniški naslov je ugodnost, ki so je deležni samo naši naročniki E ↑prenaróčati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prenaróčati -am nedov. (ọ́)
naročati na drug datum od že določenega: V ljubljanskem Kliničnem centru bodo bolnike začeli prenaročati, vendar jih ne bodo dali ne na začetek ne na rep čakalnih list E ↑prenaročíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prenaročíti -ím dov. (ī í)
naročiti na drug datum od že določenega: V bolnišnici včeraj zaradi zdravniške stavke ni odpadla nobena operacija, so pa morali prenaročiti nekaj pacientov v nekaterih specialističnih ambulantah E (↑)naročíti

prenaročíti se -ím se dov. (ī í)
prenehati biti naročnik enega in postati naročnik drugega časopisa, revije: Naročnike nagovarjajo, naj se prenaročijo na njihov časopis

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prepógnjenka -e ž (ọ̑)
1. zal. tiskano delo iz enega prepognjenega lista: Že pred časom je bila izdana prepognjenka s pomenljivimi informacijami, ki bi jih bilo vredno upoštevati in širiti
2. pica, pri kateri je ena polovica prepognjena čez drugo: mediteranske prepognjenke; pica prepognjenka E (↑)prepogníti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

preusposábljati -am nedov. (á)
omogočati, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo kot do sedaj: preusposabljati dolgotrajno brezposelne; Zakaj ne bi prezaposlovali in preusposabljali tistih, ki so že zdaj brezposelni, in ne tistih, ki naj bi postali brezposelni? E ↑preusposóbiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prevédek -dka m (ẹ̑)
prevedena beseda ali besedna zveza: latinski prevedek; seznam prevedkov; Za večino teh izrazov že obstajajo slovenski prevedki E (↑)prevêsti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pritléhnost -i ž (ẹ̑) ekspr.
lastnost, značilnost pritlehnega: politična pritlehnost; Če se vnaprej odrekamo visokim ciljem, smo že vnaprej pristali na pritlehnost E ↑pritléhen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prizemljíti -ím dov. (ī í)
1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev
3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila E iz zemljíti iz (↑)zêmlja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

próticelulítni -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje proti celulitu; anticelulitni: proticelulitni pripravki; proticelulitna krema; proticelulitna terapija; Na stegnih in trebuhu se že kaže proticelulitno delovanje E iz próti celulítu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

radiometríja1 -e [radijometrija] ž (ȋ)
raziskovanje, merjenje vpliva radijskih medijev na določene ciljne skupine: Imamo oddelek medijskega načrtovanja, oddelek zakupa in raziskovalni oddelek, saj že šesto leto izvajamo radiometrijo (raziskavo radijskih medijev) in smo pomemben pristopnik k Nacionalni raziskavi branosti E ← agl. radiometry iz (↑)rádio + tvor. od (↑)méter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

radiometríja2 -e [radijometrija] ž (ȋ)
1. veda, ki se ukvarja z merjenjem celotnega spektra elektromagnetnega sevanja, pomembna tudi za medicinsko diagnostiko: specialist za radiometrijo
2. med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih sprememb: preiskava dojk z radiometrijo E ← agl. radiometry, nem. Radiometrie iz (↑)radio…2 + tvor. od (↑)méter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rágbijski -a -o in rugbyjski -a -o cit. [rágbijski] prid. (ȃ)
ki se nanaša na ragbi: Vročica svetovnega ragbijskega prvenstva se je sicer že zdavnaj ohladila, a nekaj visoke temperature je še ostalo tudi pri slovenskih poveličevalcih te športne igre E (↑)rugby

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

razvójnik -a m, člov. (ọ̑)
strokovni delavec, ki v podjetju proučuje možnosti za razvoj novih programov in spremembe, izboljšave že obstoječih ter pripravi ustrezno dokumentacijo za njihovo realizacijo: raziskovalci in razvojniki; Največja težava vsakega razvojnika je narediti najboljši izdelek na svetu za najnižjo ceno E univerbizirano iz razvójni inženír, svetoválec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

reciklíranje -a s (ȋ)
1. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: recikliranje odpadnega papirja; stroški recikliranja; Načrtovani regijski centri so osnovni pogoj za izrabo potencialnih možnosti recikliranja, ponovne uporabe odpadkov in uporabe sekundarnih surovin
2. ekspr. ponovna uporaba, oživljanje, reaktualizacija: Incident bi lahko odpravili kot nesrečno epizodo industrije, ki je odkrila veselje do recikliranja starih idej, če ne bi pri njej iskal inspiracije ameriški pravosodni minister E ↑reciklírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke; Velik problem predstavlja kratka življenjska doba oblačil, saj večina prezgodaj pristane na odlagališčih in le majhen procent se reciklira
2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: Težava današnje glasbe je, da se vse preveč reciklira – ni več ne časa ne denarja za odkrivanje novega E ← nem. reziklieren iz (↑)re… + tvor. od (↑)cíkel

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

referéndumski -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na referendum: referendumski izid; referendumska pobuda; referendumsko vprašanje; Posebno poglavje so referendumska območja izražanja volje ljudi, in če že ni več mogoče prirejati rezultatov glasovanja, je mogoče do njih priti z risanjem meja referendumskega območja E (↑)referéndum

referéndumski môlk -ega -a [mou̯k] m (ẹ̑, ȏ)
prepoved predvolilne propagande navadno dan pred referendumom: Na ministrstvu za notranje zadeve bo med referendumskim molkom delovala dežurna služba, kamor lahko državljani sporočijo podatke o kršitvah referendumskega molka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

regionálec -lca [regijonaləc] m (ȃ)
1. člov. kdor si prizadeva za koristi, uveljavitev določene regije: Regionalci pravijo, da ne bodo slepo sledili navodilom iz prestolnice
2. kar deluje na regionalni ravni: Slovenski letalski prevoznik bo ostal regionalec
3. člov. prebivalec določene regije: Če bi takrat vladna koalicija prisluhnila lokalcem in regionalcem, bi bilo financiranje že nekaj let urejeno E univerbizirano iz regionálni predstávnik, prebiválec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rehidrácija -e ž (á) med.
vnašanje vode in soli v organizem, ki je izsušen: Za najmlajše kratkohlačnike, ki zelo hitro dehidrirajo, je lahko že driska, ki traja dan ali dva, zelo nevarna, zato morajo starši s seboj nujno vzeti tudi v lekarni pripravljene pakete za rehidracijo E po zgledu agl. rehydration iz (↑)re… + (↑)(de)hidrácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

remíks -a in remix -a cit. [remíks] m (ȋ)
skladba, oblikovana z združevanjem že izdelane skladbe z novimi zvoki: album remiksov; Najnovejši remiks je kar nekaj tednov kraljeval na vseh svetovnih lestvicah E ← agl. remix iz (↑)re… + mix 'mešanica'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

remíksanje -a s (ȋ)
aranžiranje, oblikovanje skladbe z združevanjem že izdelane skladbe z novimi zvoki: Glasbenika sta – poleg ustvarjanja lastne glasbe – stalno zaposlena z remiksanjem drugih izvajalcev E ↑remíksati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

remíksati -am nedov. in dov. (ȋ)
aranžirati, oblikovati skladbo z združevanjem že izdelane skladbe z novimi zvoki: Vsi iz skupine smo delali v studiu z drugimi bendi, z glasbo drugih ljudi, ki smo jo remiksali, a čez čas smo začeli pogrešati svojo glasbo E ↑remíks

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

revitalizátor -ja m (ȃ)
1. člov. kdor povzroči, organizira, da kaj ponovno zaživi, se obnovi: Sodeluje tudi z najbolj znanim ljubljanskim kulturnim revitalizatorjem
2. naprava s prečiščevalnim sistemom, ki izboljša kakovost in poveča energijsko moč česa: Celjski inovator je s svojo skupino predstavil revitalizator vode, ki ga že uporabljajo v prečiščevalnem sistemu podjetja E ← nem. Revitalisator iz (↑)revitalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

robotizírani -a -o prid. (ȋ)
ki deluje s pomočjo vgrajenega robota: robotizirani menjalnik; robotizirano vozilo; Lep zgled je avtomatizacija proizvodnje, v kateri roboti in druge robotizirane naprave že lep čas obvladujejo ključne procese, kot so sestavljanje, varjenje, lepljenje, lakiranje in tako naprej E (↑)robotizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

roll-on -a cit. [rolôn] m (ȏ)
dezodorant v manjši steklenički z vrtljivo kroglico: Po mojih izkušnjah madeže pustijo predvsem deodoranti v stiku, zato sama že nekaj časa raje uporabljam roll-on E ← agl. roll-on iz roll 'vrteti se, obračati se' + on 'naprej, dalje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rúkvica -e ž (ȗ)
enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem; rukola: Škoda, da so na travniku že pomrznila divja zelišča, tako da je jesenske solatne liste zastopalo preveč rukvice in premalo raznobarvnega radiča E prenarejeno iz ben. it. rùcola, furl. rùcule = knjiž. it. ruchétta, ↑rúkola

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sadjejédec -dca m, člov. (ẹ̑)
1. kdor se prehranjuje samo s sadjem, zelenjavo, jedrci in semeni nekaterih rastlin; frutarijanec: Ugotavljam, da je v Sloveniji že kar nekaj prepričanih sadjejedcev, ki so si po več mesecih in celo letih sadno-zelenjavne prehrane dali pregledati kri in rezultat je bil odlična krvna slika
2. ekspr. kdor rad jé sadje: Če si bolj sadjejedec, potem si nakupi sadja E ↑sadjejéd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sámocenzurírati se -am se nedov. in dov. (ȃ-ȋ)
nadzirati samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, nastopanju v javnosti zaradi težnje po upoštevanju družbenih ali skupnostnih norm, pričakovanj: Opaziti je, da so se nekateri novinarji že samocenzurirali E (↑)samo... + (↑)cenzurírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sámohranílec -lca [samohraniu̯ca] m, člov. (ȃ-ȋ)
1. kdor sam skrbi za otroka, otroke: Imeti oba starša je vedno dobra stvar, je pa družba že v veliki meri spremenila pogled na starše samohranilce
2. oče, ki sam skrbi za otroka, otroke: Okoli petnajst odstotkov družinskih skupnosti v državi so mame samohranilke in njihovi otroci, le v treh odstotkih so samohranilci očetje E (↑)sámohranílka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sámoplačníški -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki se nanaša na plačevanje storitev, zlasti zdravstvenih, neposredno iz lastnih sredstev: samoplačniški pregled; samoplačniška ambulanta; samoplačniške storitve; Do dobrega specialista je na marsikaterem področju že zdaj mogoče priti samo po samoplačniški poti E (↑)sámoplačník

sámoplačníško prisl. (ȃ-ȋ)
Za zdravstveno zavarovanje vsak mesec odvajamo ogromen delež dohodka, ko pa enkrat zbolimo, lahko pridemo do ustrezne diagnostike in oskrbe le samoplačniško

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sámoplačníštvo -a s (ȃ-ȋ)
dejstvo, da uporabnik neko storitev, zlasti zdravstveno, plača neposredno iz lastnih sredstev: Da se je samoplačništvo najprej dodobra razmahnilo pri zobozdravnikih, ni nobeno naključje, saj je že več kot polovica vseh zobozdravnikov koncesionarjev ali čistih zasebnikov E (↑)sámoplačník

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sanátor -ja m, člov. (ȃ)
kdor sanira, je določen, postavljen, da z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljša neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: Že pred tednom dni je bilo jasno, da bo tretji sanator, opremljen z dobrimi menedžerskimi izkušnjami, prišel iz gospodarstva E ← lat. sānātor 'zdravitelj, zdravilec' iz (↑)sanírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

screening -a cit. [skríning-] in skríning -a m (ȋ)
1. med. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejalni test, presejanje: Ker lahko razvoj bolezni prepreči ustrezna prehrana, zdravniki pri nas od leta 1979 izvajajo screening | Skrining za tumor na dojkah je že rutina, za prostato pa ne
2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: Poleg industrijskega onesnaževanja so bili v drugem delu screeninga za okolje obravnavani tudi kakovost zraka, hrup, gensko spremenjeni organizmi in kemikalije | Naši strokovnjaki so se pred kratkim udeležili skrininga, kjer so govorili o prilagajanju naših predpisov na področju prometne varnosti E ← agl. screening iz screen v pomenu 'presejati', prvotno 'grobo sito, rešeto'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sesúvanje -a s (ú) pog.
1. onemogočanje, preprečevanje delovanja: Bolje bi bilo, da se ukvarja s promocijo lastnih projektov, kot da energijo vlaga v sesuvanje tistega, kar šele pripravljajo njegovi kolegi
2. prenehanje delovanja: Zamiki pri prenosu, zasedene zveze na strani ponudnikov storitev in sesuvanje spletnih iskalnikov razkrivajo celotno zgodbo o nepopolnosti sodobne informacijske tehnologije
3. jemanje pomena, veljave, vrednosti: Če se danes kdo junači s sesuvanjem partijskega režima, mu je treba prišepniti, da je že davno mrtev E ↑sesúvati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sétSSKJ -a m (ẹ̑)
več istovrstnih ali dopolnjujočih se predmetov, stvari, ki spadajo skupaj: set bobnov; Na spletnih straneh, kjer zbiratelji kupujejo, prodajajo in menjavajo denar, se že zbirajo prednaročila za set vseh osmih evrskih kovancev E ← agl. set

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

skulíranost -i ž (ȋ) pog.
sproščenost, neobremenjenost, umirjenost: Tip zaradi skuliranosti že po petih minutah pogovora daje občutek, da govoriš s starim prijateljem E ↑skulíran

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

solíranje -a s (ȋ)
1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti
2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

spríntati -am dov. (ȋ) pog.
natisniti rezultate, navadno računalniške obdelave: Zadevo sem sprintala, pospravila v torbo in že teden dni jo nedotaknjeno nosim s seboj E ↑príntati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stampédo -a m (ẹ̑)
1. nenadzorovano masovno, hitro premikanje ljudi, večjih živali v isto smer: preživeti stampedo; žrtev stampeda; Za popolno blamažo so poskrbeli razjarjeni domači navijači, ki so jih policisti komajda zadržali pred stampedom
2. ekspr. nenadzorovana, navadno hitra sprememba česa: Evforičnih borznih stampedov smo imeli v časih tržnega gospodarstva že kar nekaj E ← hrv., srb. stampȇdo ← agl. stampede ← špan. estampida 'divji, brezglavi beg črede' iz estamper 'stiskati, pritiskati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

steroíd -a m (ȋ) kem.
organska spojina z značilnimi štirimi obroči ogljika ali snov z biološko aktivnostjo te spojine: prepovedani steroid; jemanje steroidov; Že desetletnim športnikom so trenerji dajali steroide, za katere so otrokom govorili, da so vitaminske tablete E ← nlat. steroidum iz sterín iz (↑)steról

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stískatiSSKJ -am nedov. (í) rač.
zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku; komprimirati: Že pred časom so se uveljavili programi, ki stiskajo datoteke in tako varčujejo s prostorom E (↑)tískati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stolpíca -e ž (í)
članek v reviji ali časopisu z izrazito poudarjenim osebnim stališčem avtorja, ki navadno izhaja v določenih časovnih presledkih; kolumna: Že nekaj tednov sem se pripravljal, da napišem stolpico o demokraciji in nestrpnosti E (↑)stôlpec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

suhomontážni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z montažo, pri kateri se uporablja suh gradbeni material: suhomontažna gradnja; Suhomontažne stene lahko postavimo tudi potem, ko so že položene zaključne talne obloge E iz súha montáža

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

suicidológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za suicidologijo: Norveški suicidologi so predstavili svoj nacionalni program za preprečevanje samomora, ki ga že nekaj let uspešno izvajajo E ← nem. Suizidologe iz (↑)suicíd + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

súperžénska -e ž, člov. (ȗ-ẹ́) ekspr.
nadpovprečno sposobna ženska, ki je navadno uspešna na več področjih: Palico je izgubila že na začetku proge, a potem kot prava superženska vseeno prismučala na zmagovalni oder E (↑)super... + (↑)žénska

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

surfer -ja cit. [sə̀rfer] m, člov. (ə̏)
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, srfar (1): Vsak prosti trenutek preživim na vodi in lahko se pohvalim, da sem že prav spodoben surfer
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra; srfar (1//): Na koralnem grebenu, ki obkroža otok, se lomijo velikanski valovi, kjer svoje znanje preizkušajo pogumnejši surferji
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), srfar (2): Odkar uporabljam internet, vsak dan komuniciram vsaj z desetimi povsem neznanimi surferji po internetu E ← agl. surfer iz ↑surfati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

šarádaSSKJ -e ž (ȃ)
ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev E ← nem. Scharade, agl. charade ← frc. charade 'zlogovna uganka' ← provans. charrado 'klepet'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

šminkêrski -a -o prid. (ȇ) pog.
ki se nanaša na šminkerje ali šminkerstvo: šminkerski avto; šminkerski videz; šminkerska oprava; Potrošniki tudi v krizi potrebujejo kaj lepega, celo šminkerskega, če že ne boljšega E ↑šminkêr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

špórtnorekreacíjski -a -o in špórtnorekreácijski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ọ̑-á)
ki se nanaša na športno rekreacijo: športnorekreacijski center; športnorekreacijska dejavnost; športnorekreacijsko središče; O aerobiki je bilo napisanega že marsikaj, saj gre za rekreativno zvrst, ki v Sloveniji zavzema kar 40 odstotkov celotne športnorekreacijske ponudbe E iz špórtna rekreácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

špórtnost -i ž (ọ̑)
1. lastnost, značilnost športnega: poudarjati športnost avtomobila; dajati pridih športnosti; Z ambicioznostjo, športnostjo in videzom manekenke za kopalke je že postavila na noge miniindustrijo potrebščin za ekstremne športe
2. ravnanje ali vedenje, pri katerem se upoštevajo ustaljena pravila izvajanja športa in se kaže primeren odnos do soigralcev pri igri, tekmi: izkazovati športnost in strpnost; nagrada za športnost; Nekakšen kodeks, v katerem bi klubi opredelili meje športnosti in korektnosti, ne pride v poštev, če ga klubi potem ne spoštujejo E (↑)špórten

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

taebo -ja cit. [tajbó] m (ọ̑)
telesna vadba s prvinami borilnih veščin: Že pri klasični aerobiki opažamo, da ima precej vadečih težave z nadzorom gibanja, predvsem se ne zavedajo, kaj počnejo z rokami, pri taeboju pa je ravno to posebej poudarjeno E ← agl. taebo iz ↑tae(kwondo) + (↑)bò(ks)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

taekwondoistka -e cit. [tekvondoístka] in tekvondoístka -e ž, člov. (ȋ)
športnica, ki se ukvarja s taekwondojem: Je najobetavnejša slovenska taekwondoistka, ki je po mnenju trenerjev tudi resna kandidatinja, da si pribori vstopnico za poletne olimpijske igre | Slovenska tekvondoistka si je izborila že drugo zaporedno bronasto kolajno E ↑taekwondoist

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tarót1 -a m (ọ̑)
1. snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Vedeževalka bo brala prihodnost iz tarota
2. vedeževanje s takim snopičem kart: Ob pomoči tarota sem začela spoznavati, da v svojem trpljenju nisem sama, da so se stvari, ki se mi dogajajo, dogajale že mnogim pred menoj E ← nem. Tarot ← frc. tarot ← it. tarocco, (↑)tarók

tarót2 -- v prid. rabi v zvezi tarot karte
snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Na koncu knjige imate navodilo, kako se mečejo tarot karte in kako lahko pogledaš v prihodnost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

téledélavec -vca m, člov. (ẹ̑-ẹ́)
kdor opravlja delo doma namesto v službenih prostorih, za posredovanje rezultatov dela delodajalcu in komunikacijo s sodelavci pa uporablja informacijsko tehnologijo: Ni se obneslo: že čez nekaj tednov so morali teledelavci zjutraj spet lepo sesti v avtomobil in se odpeljati v službo E (↑)tele… + (↑)délavec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

teleportácija -e ž (á)
hipni prenos mase na velike daljave: Edina rešitev je stroj za teleportacijo, ki ga je avtor že izumil in patentiral, samo še denar za izdelavo mu manjka E ← agl. teleportation iz (↑)tele… + (trans)portation 'prenos' iz (↑)transpórt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

televizíjka -e ž, člov. (ȋ)
televizijska delavka: Je izkušena televizijka, za sabo ima že mnogo oddaj E (↑)televizíjec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tóner -ja m (ọ̄)
barvilo za tiskalnike: barvni toner; Marsikateri tiskalnik za manj zahtevno rabo je že cenejši kot nov toner E ← agl. toner, prvotneje 'kemikalija za obarvanje fotografij', iz (↑)tón

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tòp tôpa m (ȍ ó)
majica brez rokavov: Ženski topi so z leti postali že kar del oblačilne klasike E ← agl. top, prvotno 'vrh'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tračáriti -im nedov. (á ȃ)
širiti govorice, predvsem zasebne narave, navadno prek medijev: Kaj niso kukali skozi ključavnice in tračarili že od nekdaj? E ↑tráč1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

tútorstvoSSKJ -a s (ū)
sistematično vodenje študentov skozi študij: študentsko tutorstvo; učiteljsko tutorstvo; Tutorstvo v okviru univerz je po svetu znano že dolgo, pri nas pa je bilo še pred nekaj leti izjema E (↑)tútor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

únicefovec -vca m, člov. (ȗ)
član Unicefa: Zagnanosti slovenskih unicefovcev, predvsem pa neverjetni, skoraj že pregovorni dobrodelnosti Slovenk in Slovencev, se ne moremo dovolj načuditi E po agl. kratici UNICEF za U(nited) N(ations) I(nternational) C(hildren's) E(mergency) F(und) 'Mednarodni sklad Združenih narodov za nujne potrebe otrok' (zdaj United Nations Children's Fund 'Sklad Združenih narodov za otroke')

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

uslovárjati -am nedov. (á)
vključevati, umeščati v slovar: Leksikalizirane metafore, katerih pomen ni več vezan le na sprotno besedilo, že uslovarjamo E ↑uslováriti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

uspávatiSSKJ -am dov. (ā)
povzročiti smrt pri živali na neboleč način, navadno zaradi bolezni: Ko je domača žival že zelo stara ali bolna in se njen konec nezadržno bliža, jo uspava veterinar E (↑)spáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

uživáncija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
to, da se močno uživa: čista uživancija; Profitno gospodarstvo nam je vsililo že toliko umetnih potreb, da skoraj ne vemo več, kaj je najboljša uživancija E ← hrv., srb. uživàncija, tvor. od (↑)užívati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

valentínovo -ega s (í)
praznik zaljubljencev 14. februarja: praznovati valentinovo; darilo za valentinovo; Valentinovo so, tako kot večino starejših indoevropskih praznikov, v malce spremenjeni obliki obhajali že v poganskih časih, krščanstvo ga je pozneje le prekrilo E po sv. Valentinu (3. stoletje), po anglosaški tradiciji zavetniku zaljubljencev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vandalizíranje -a s (ȋ) ekspr.
poškodovanje, uničevanje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: organizirano vandaliziranje; Že iz samega besedila odločbe je razvidno, da se bo ta dokument uporabljal kot presedan pri nadaljnjem vandaliziranju okolja v območju, ki ga pokriva upravna enota E ↑vandalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

varstvoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za varstvoslovje: diplomirani varstvoslovec; Med udeleženci tečaja je največ varstvoslovcev, sedem jih že dela v gospodarski kriminaliteti E ↑varstvoslôvje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vásezaglédanost -i ž (ȃ-ẹ̑)
lastnost, značilnost človeka, ki preveč občuduje sam sebe: arogantna vasezagledanost; zaplankanost in vasezagledanost; Že takoj na začetku branja se je treba sprijazniti z avtorjevo vehementno vasezagledanostjo E iz váse zaglédan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vèčgôvor -a m (ȅ-ȏ)
1. pogovor med več osebami; multilog (1): Nikjer v književnosti niso notranji monolog, dialog ali večgovor prišli tako do izraza kot prav v delu Tujec
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum; multilog (2): Nekaj mesecev že trajajo dvo- in večgovori med različnimi avtorji ter sodnikom ustavnega sodišča in celo njegovim predsednikom E (↑)več... + (↑)góvor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vèčpredstávni -a -o prid. (ȅ-á)
ki je v zvezi z vsestransko predstavitvijo vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večmedijski (2), večpredstavnostni: večpredstavne vsebine; večpredstavno sporočilo; Mobilna telefonija je že uveljavljena za govorne komunikacije, nove podatkovne in večpredstavne storitve pa zahtevajo nove tehnologije prenosa E iz vèč predstáv

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vèleplakát -a m (ȅ-ȃ)
zelo velik, zlasti reklamni plakat; billboard, jumbo plakat: obcestni veleplakat; Mestne oblasti so že začele opozarjati oglaševalce, naj odstranijo veleplakate in druge oglase v starem delu mesta, sicer jih bodo odstranila za to poklicana podjetja E (↑)vele...1 + (↑)plakát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vèletŕžnicaSSKJ -e ž (ȅ-ȓ)
1. tržnica, na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: preselitev veletržnice; zaprtje veletržnice; Tokijska veletržnica že od leta 1923 s posebnim zakonom zapoveduje, da je treba vso prodajo na debelo opraviti z dražbami, da ne bi bilo dogovarjanja pod mizo
2. velika tržnica: Na osrednji mestni veletržnici z usnjenimi izdelki prodajajo ponaredke E (↑)vele...2 + (↑)tŕžnica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

veselošólec -lca m, člov. (ọ̑)
kdor se udeležuje Vesele šole, osnovnošolskega tekmovanja v znanju: gruča veselošolcev; priznanja veselošolcem; Nič ni tako zabavno kot kravžljanje možgančkov, pravijo veselošolci, mladi in manj mladi raziskovalci, ki s pomočjo Vesele šole že 40 let brskajo po skrivnostih življenja E po imenu tekmovanja Vesela šola

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vigna -e cit. [vínja] in vínja -e ž (í)
fižolu podobna kulturna rastilna z zelo dolgimi zavitimi stroki ali njeni sadovi, Vigna: V naših semenarnah se bo semenom znanih stročnic pridružila še vigna, ki smo jo nekoč že srečali; v prejšnji skupni domovini smo jo imenovali kilometrski fižol | Vinjo uporabljamo v juhah, omakah, zelenjavnih jedeh ali kot solato E ← it. vigna po italijanskem botaniku Domenicu Vigni (†1647)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

viktimizácija -e ž (á)
1. pravn. izpostavljanje žrtve kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Za predlagatelje nove medijske zakonodaje je pomembno, da ne bi otroci ob tem, kar so že hudega izkusili, postali še predmet javnega prikazovanja in s tem dodatne viktimizacije
2. razglašanje koga za žrtev: ideologija viktimizacije; Živimo v kulturi viktimizacije; dobronamerni terapevti in socialni delavci, ki spodbujajo ljudi, da se oklepajo identitete žrtve, lahko povzročijo veliko škodo E ← agl. victimisation iz victim 'žrtev' ← lat. victima

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vilínec -nca m, živ. (ȋ)
1. lepemu, mlademu moškemu podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi: Življenja gozdnih bajeslovnih bitij, tudi vilincev, so usodno odvisna od verovanja ljudi vanje
2. nav. mn., pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: V Srednjem svetu, v katerem se najprej zbudijo prvorojeni (vilinci), nato pa še drugorojeni (ljudje), že od samega začetka poteka bitka med dobrim in zlim E (↑)víla2

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

visôkonakládni -a -o prid. (ō-ȃ)
ki ima visoko naklado: visokonakladni časopis; visokonakladni pisatelj čigar knjige se prodajajo v visoki nakladi; visokonakladna revija; Nepodpisani članki v visokonakladnem tabloidu so bili že na prvi pogled bedasti E iz visôka nakláda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

waldorfski -a -o cit. [váldorfski] in váldorfski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na pedagogiko, ki temelji na izobraževalni filozofiji avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja: Pri waldorfskem konceptu je ocenjevanje drugačno in ne vključuje samo znanja, ampak poskuša zajeti celotno otrokovo osebnost | Valdorfska šola, ki v Sloveniji živi že nekaj let, si je postavila za temeljni cilj odgovoriti na bistveno vprašanje vsakega otroka in človeka: kdo sem jaz? E po imenu nemške tobačne tovarne nem. Waldorf-Astoria-Zigarettenfabrik, ker je bila prva waldorfska šola ustanovljena za otroke delavcev te tovarne (1919)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

walkman -a cit. [vókmen] in vókman -a in vókmen -a m (ọ̑)
manjša prenosna naprava s slušalkami za enega uporabnika za poslušanje zvočnih posnetkov na kasetah, zgoščenkah, pomnilniških karticah: Kakovost zvoka je sicer nekoliko slabša kakor pri najboljših klasičnih walkmanih, a se to v resničnem življenju, ko s slušalkami v ušesih sedimo na vlaku, tečemo, ali kar pač že počnemo, na srečo ne opazi | Vokmen je pomenil revolucijo v poslušanju glasbe, poudaril je osebno svobodo in mobilnost E ← agl. walkman po imenu izdelka Walkman® (od 1979) japonskega proizvajalca Sony iz walk 'hoditi' in man 'moški, človek'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

webmaster -ja cit. [vêbmáster] m, člov. (ȇ-á)
kdor skrbi za posamezne strežnike na svetovnem spletu: V svetu internetnih webmasterjev se je že zdavnaj udomačil način, s katerim je z nekaj pretkanosti mogoče doseči lep obisk na spletni strani in s tem tudi povečati prodajo izdelkov ali oglasnega prostora. E ← agl. webmaster iz ↑web + ↑máster

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog.
1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili
2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil
3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj
4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E ↑blúziti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zafíksati se -am se dov. (ī) pog.
1. omamiti se, zlasti z vbrizganjem mamila: Zafiksala se je že prvi dan po vrnitvi iz zapora
2. postati zasvojenec z mamili; zadrogirati se (2): V reviji pišejo tudi, kateri od velikih zvezdnikov se je zafiksal E (↑)fíksati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zasvájanje -a s (á)
povzročanje, da kdo postaja zasvojen s čim: Kot pravi direktor Laboratorija za farmakološke poskuse pri Ameriškem državnem inštitutu za zlorabe mamil, poznajo že več snovi, ki bi lahko preprečile zasvajanje s kokainom E ↑zasvájati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zasvájati -am nedov. (á)
1. delati, da kdo postaja zasvojen s čim: Najrazličnejša zdravila nas vse bolj zasvajajo
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: Že nekaj časa imam občutek, da me počasi zasvajaš in da se temu zaman upiram E (↑)zasvojíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zatípek -pka m (ȋ)
napaka pri tipkanju: narediti zatipek; Že v naslovu, v drugi besedi imate zatipek E (↑)zatípkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zavirálecSSKJ -lca m (ȃ) farm.
1. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, blokator: Zaviralci histaminskih receptorjev H 2 znižajo bazalno izločanje kisline v želodcu za 12 ur, kar pomeni daljši učinek in so zato priporočljivi predvsem pri nočnem refluksu
2. snov, ki zavira ali preprečuje kak biokemični proces: V svetu že raziskujejo možnost zdravljenja malignomov z zaviralci encima telomeraze, ki je obetajoč nov način terapije tudi zaradi pričakovanih manjših stranskih učinkov E (↑)zavírati1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zavrnítveni -a -o prid. (ȋ)
ki izraža nasprotovanje čemu in povzroči, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrnitvena odločba; zavrnitvene reakcije; V zavrnitvenem sklepu ustavno sodišče ugotavlja, da je o ustavnosti spornega člena enkrat že odločilo in da ta ni v neskladju z ustavo E (↑)zavrnítev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zazdrávljenje -a s (á)
začasno ali delno ozdravljenje; zazdravitev: Ko je bolezen že v napredovalem stanju, ni več možno ozdravljenje, ampak le zazdravljenje E ↑zazdráviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zbórniški -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na zbornik: zborniški zvezek; V zadnjih letih je izšlo kar nekaj zborniških publikacij, ki se posvečajo Slovencem v 20. stoletju
2. ki se nanaša na zbornico: Že nekaj časa je močno vključen v zborniški establišment, saj je bil član upravnega odbora zbornice E v prvem pomenu (↑)zbórnik, v drugem (↑)zbórnica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zdrávorazúmarski -a -o prid. (ā-ȗ) ekspr.
ki sprejema zdravi razum kot vodilo pri mišljenju, ravnanju: Kakršen koli dialog z nosilci zdravorazumarskih argumentov na obeh sprtih straneh je že naprej obsojen na neuspeh E iz zdràv razúm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zmasakrírati -am dov. (ȋ)
1. pomoriti, poklati: Tragedija se je zgodila, ko je razjarjena množica zmasakrirala begunce, ki so si poiskali zatočišče v mestu
2. razmesariti: zmasakrirati truplo z nožem; Zmasakriral mu je obraz do nerazpozavnosti
3. ekspr. uničiti, onemogočiti: Mediji so ga zmasakrirali zaradi nepreverjanja informacij in doživel je že milijonske tožbe E (↑)masakrírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zmúlčiti -im dov. (ū ȗ)
z mletjem stisniti, zmanjšati obseg rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: zmulčiti visok plevel; odstraniti in zmulčiti veliko drevja, grmičevja in podrasti; Slamo je priporočljivo pred obdelavo zmulčiti oziroma že pri žetvi uporabiti kombajn z drobilnikom slame E ↑múlčiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

znánstvenofantástični -a -o prid. (ȃ-á)
ki je v zvezi z znanstveno fantastiko: znanstvenofantastični film; znanstvenofantastični roman; znanstvenofantastični žanr; Svoje znanstvenofantastično delo je avtor postavil 36 let v prihodnost, a je njegova fantazija postala resničnost že prej E iz znánstvena fantástika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

žepárjenje -a s (á)
kraja denarnic, manjših osebnih predmetov iz žepov, torbic; žeparstvo: tehnike žeparjenja; biti vešč žeparjenja; Žeparjenje je že skoraj izumrlo, saj zahteva malodane rokohitrsko spretnost in zelo mirno roko E ↑žepáriti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

žurêr -ja m, člov. (ȇ) pog.
kdor rad preživlja čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: neutrudni žurerji; nočni žurer; Najbolj zagreti žurerji so se začeli zbirati že uro in pol pred časom, ko so zaposleni v diskoteki sploh začeli prodajati vstopnice E ↑žúr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.