Tiskanje

bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.-Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bẹlȋn, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bérdija, f. neka psovka: ti berdija ti! Gor.; že dva dni nisem videl te berdije ("berdje") potepilne, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bíti, bȋjem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blízən, -zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi že hodi blizna bridka smrt, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bráda,* f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; (voc. včasi: brate! Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brazdáti 2., -ȃm, vb. impf. 1) in einer Flüssigkeit herumwühlen: po vodi z rokami b., Št., Dol.; — sudeln, unreinlich mit einer Sache umgehen, Cig., Jan., Dol., Št.; — že zopet brazda = dežuje, jvzhŠt.; — 2) trans. posodo b., unreinlich mit dem Geschirr umgehen, es beschmutzen, C., M., Bes., BlKr.; — 3) hudeln, pfuschen, Jan., C.; — 4) Zotten reißen, Ungebürliches, Ungereimtes reden, Št., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brlǫ̑žnica, f. die Rumpelkammer: to, kar sem vam povedala, spada že v brložnico, to je, med stare zgodbe, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. verheilen, Cig.; noga že celi, der Fuß ist bereits im Verheilen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹlọ̀, adv. 1) ganz und gar, vollends; celo nič, gar nichts, celo malo, blutwenig, Cig.; tega pa že celo ne, das schon gar nicht; celo svetlo, ganz hell, Schönl.; — 2) sogar, selbst; c. svojega očeta ne posluša.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cę́pati 2.,* -cę̑pam, vb. impf. 1) todt niederfallen, umstehen; živina cepa, muhe so začele cepati; — 2) herabfallen, zu Boden fallen, Cig.; hruške že cepajo, die Birnen fallen schon vom Baume, BlKr., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cíkniti 2., cȋknem, vb. pf. in die saure Gährung übergehen, sauer werden: vino je ciknilo, ist sauer geworden, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: vino že cikne = cika, jvzhŠt.) na kaj dvoumnega c., eine zweideutige Anspielung machen, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

címast, adj. Keime habend: pšenica je že cimasta, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čǫ́hniti 2., čǫ̑hnem, vb. impf., C.; mrlič že čohne, Ravn.; pogl. 2. čuhniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dȃlje, adv. compar. ad daleč; 1) weiter; dalje stanujem, dalje imam v cerkev, dalje vržem kamen, nego ti; — 2) weiter, fort; in tako dalje (i. t. d., itd.), und so weiter; — 3) o času: länger; čim dalje, tem bolje, je länger, desto besser; d. časa (compar. ad: dolgo časa): že dalje časa ga ni bilo videti, er war schon längere Zeit nicht zu sehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dȃljši, adj. compar. ad dalek, dolg; weiter; daljša pot; länger; dnevi so že daljši.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

davri -i ž mn. duri: dauri im. mn. ſo dobru saperte ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri rod. mn., ali urat ǀ kulikajn daury rod. mn., ali urat ima taiſtu Nebesku Meſtu ǀ hisha pres dauri rod. mn. ǀ eni k' dauram daj. mn., drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ ſo vkna, inu dauri tož. mn. ſaperali ǀ na dauri tož. mn. tiga ſilnu nehvaleshniga zhloveka, tarkash ǀ Pred Nebeskimij dauri or. mn. Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe Dolenj. in notr. davri, znano že pri piscih 16. stol., je nastalo iz *də̀vri, kar je po premetu iz *dvə̀ri (štajersko dvȅri) < slovan. *dvь̀ri, prim. iz rod. *dvьrí posplošeno gor. in kor. dȗri (Ramovš 1936: 166). Zapise Janeza Svetokriškega je treba verjetno brati kot ̍dou̯ri, kar je potrjeno v vipavskem, idrijskem in cerkljanskem govoru in izkazano že pri Krelju. Govorjeni ou̯ se namreč pri Janezu Svetokriškem pogosto zapisuje hiperkorektno kot au, prim. paun za → poln (Tomšič 1930: 5, 2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

debeláča, f. = koruza, Cig., Jan., C., Dol., BlKr., vzhŠt.; po hrvaškem vzgledu so začeli Dolenjci že pred mnogimi desetletji sejati debelozrnato koruzo, ki se zove debelača ("debeljača"), Slovan, I. 166.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dəhníti, dáhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga; — = dihniti, einen Athemzug thun; človek dahne v eni uri 1150 krat, Kast. (N. c.); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v trudno glavo, Levst. (Zb. sp.); — 3) einen (üblen) Geruch von sich geben, riechen: po vinu d., Cig.; meso že dahne, Z., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dobívati, -am, vb. impf. ad dobiti; bekommen; tukaj se dobiva, hier ist zu haben; — blago dobivati, die Ware beziehen; — gewinnen: danes dobivam pri igri; siegen, C.; — konj nove zobe dobiva, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; dobiva že ledene oči, die Augen fangen ihm an zu brechen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

docvẹ́tati, -am, vb. impf. ad docvesti, = docvitati: Vidim že —, Da lepota vam docveta, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dogotȃvljati, -am, vb. impf. ad dogotoviti; mit dem Fertigmachen einer Arbeit beschäftigt sein; ali si že dogotovil črevlje? — zdaj jih dogotavljam, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

doklícati, -klȋčem, vb. pf. errufen: klical sem ga, pa ga nisem mogel doklicati, predaleč je že bil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dolẹtávati,* -am, vb. impf. ad doleteti; — zufliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še vedno druge doletavajo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo (acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.-C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dòlipokòšeni -a -o prid. pokošen: Na trávnikaj je tráva 'ze dávno dolipokosena KAJ 1870, 27; Či se dolipokošena tráva na košelini že posühši BJ 1886, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dosihmȃł, adv. bisher; dosihmal, hvala Bogu še nismo stradali, kako že bo posihmal; tudi: dòsihmał, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. kleine Augen machen, daran sein einzuschlafen, schlummern; vsi že dremljemo: pojdimo spat! — tudi: dremlje se mi, es schläfert mich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ènkrat prisl.
1. enkrat, izraža, da kaj nima ponovitve: Kris enkrét Zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; Kri'z enkrát Zakaj bi ne noſzo BKM 1789, 309; tu szo zdaj enkrat lüdomeszárni Vogrinje zadoszta doubili KOJ 1848, 9; Komaj je čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4
2. nekoč: i szkoro volo meo odned oditi, da nebi enkrát pri naglejüvajoucsi zagledno KOJ 1848, 4; Enkrát sta kre edne edne hiže klantivala BJ 1886, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gəníti, gánem, vb. pf. 1) bewegen, Mur.; nič ga ne gane, nichts bringt ihn von der Stelle, Z.; — g. se, sich rühren; ne g. se z mesta; cena se ne gane; der Preis steht, Cig.; weichen: junak se sovražniku ne gane, Z.; — 2) rühren, einen Eindruck machen; ne ganejo ga ne prošnje ne solze; Ostrovrhar ji srce nedolžno gane, Preš.; — g. se zgledom, sich durch Beispiele rühren lassen, Krelj; — 3) eine Bewegung machen; ne g. z jezikom, nicht mucken, Cig.; nisem genil z mazincem, LjZv.; — crepieren, Fr.-C.; — 4) vb. impf.: vsa že s črvi gane, wimmelt von Würmern, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

glasíti, -ím, vb. impf. 1) hören lassen: iznašel je, izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč hoče, Vod. (Izb. sp.); ne bom molčal, temuč bom glasil, Jsvkr.; — melden: iz Rima glasijo, von Rom wird gemeldet, V.-Cig.; kakor se glasi, dem Vernehmen nach, Cig.; — verkündigen: evangelij Kristusov g., ogr.-C.; ime Kristusovo g., Jsvkr.; — 2) lauten, Cig. (T.); — 3) g. se, Laute von sich geben, sich melden: kos se že glasi; gonjači se glase, die Treiber werden laut, Cig.; po časopisih se g., sich in den Zeitungen vernehmen lassen, Levst. (Zb. sp.); — klingen, tönen; zvon se glasi; kar pravite, se lepo glasi, V.-Cig.; — lauten; pismo se tako glasi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Gongo zemljepisno lastno ime Kongo (?): Sprizhaj nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen. Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt tudi ta novi v' Indiah, Gongo im. ed., Songo, Zingo (III, 306 s.) Verjetno je mišljeno kraljestvo Kóngo v ekvatorialni Afriki, kamor so po 1490 množično prihajali portugalski misijonarji. Janez Svetokriški je, sicer že po izidu svojih knjig, opravil cenzorski pregled znamenite knjige Potopis po Kongu misijonarja polj. Antona Zucchellija iz Gradišča (podatek o cenzorskem pregledu navajata Kožuh in Kralj 2000: 158).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

grdíti,* -ím, vb. impf. 1) hässlich machen, entstellen, Cig., Jan.; — 2) lästern, beschimpfen, verleumden, Cig.; tadeln, Blc.-C.; — g. se, zanken, M., Tolm.-Štrek. (Let.); jaz bi mu že pokazal, pa se nečem ž njim grditi, Gor.; — 3) g. se, anekeln: grdi se mi kaj, vzhŠt.-C.; svet se mi grdi, M.; — 4) g. se, zürnen, Cig.; — 5) g. se, prahlen, Kast.-C.; levinji se lisica grdi, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.-M.; nepristojno se h., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hàsniti -im nedov. koristiti, pomagati: Sztvoriteo je haszniti nakano KOJ 1833, IX; Kainám haſzni vadlüvanye TF 1715, 24; proti ſzmerti nám haſzni SM 1747, 87; nyim nikaj ne haſzni KŠ 1754, 208; či že drugo vrástvo ne hasni AI 1878, 40; ſterikoli dár je od méne, háſzni tebi KŠ 1771, 50; Eti nám li Kriſztus háſzni BKM 1789, 125; ali ne haſznijo mi vſza KŠ 1771, 500; Ka nám hàſznijo vnouge miſzli SM 1747, 72; Ka nám hàſznijo vnouge miſzli BKM 1789, 165; mlájsi premalo hasznijo KOJ 1845, 7; nikaj ji je nej haſznilo KŠ 1771, 116; blágo nám nebo haſznilo SŠ 1796, 49; Ka bi nam haszno ves kincs zemlé KAJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Hedvigis ž osebno lastno ime Hedvika: S. Hedvvigis im. ed. Polska krajliza (II, 4) ǀ Sveta Hedwigis im. ed. Polska Krajliza (IV, 27) Sv. Hédvika, nem. Hedwig, polj. Jadwiga (1374–99), polj. kraljica, je bila razglašena za svetnico šele 1997; sv. Hédvika Šlézijska (1174–1243), ki je svetnica že od 1267, pa ni bila kraljica, temveč vojvodinja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hódən 2., -dna, adj. rupfen; hodno platno, rupfene Leinwand (die gröbste Leinwand); hodna kodelja, Vrt.; — grob: hodna obleka, grobes Kleid, das Werktagskleid, Cig., BlKr., Cv.; le h kmečki ženitnini naj kdo hoden (im Alltagskleid) pride, že bi bilo grdo, Ravn.; — mladina riše tu svoja hodna imena na zid, LjZv.; — prim. nem. Hede = Werg von Flachs und Hanf, hedene Leinwand.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi (n. pr. zelje in fižol), Idrija-Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ílast, adj. lehmicht, aus Lehm, Mur., Cig., Jan.; Ilast hram že vsajen čaka, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

iz,* I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izgíniti, -gȋnem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit (nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; (nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izprèd, praep. c. gen. von dem Raume vor einem Gegenstande hinweg; poberi se izpred moje hiše; pojdi mi izpred oči, geh mir aus den Augen; — izpred vsega druzega, in erster Linie, Levst. (Pril.); — v časnem pomenu: že izpred vuzma (velike noči), schon von der vorösterlichen Zeit her, BlKr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izúmiti (dodatek k slovarju), dodaj na koncu (nam. stsl.): ves je že izumljen, Bohinj (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jálovica, f. 1) ein geltes weibliches Thier, bes. eine unfruchtbare Kuh, Mur., Cig., Jan.; krava, ki noče več biti breja: že eno leto je jalovica, SlGor.; die noch nicht trächtige Färse, Kalbin, Cig., M.; — 2) der Kukuruz ohne Kolben, C.; — 3) unfruchtbarer Erdboden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jetika [jẹ́tika] samostalnik ženskega spola

pljučna bolezen, pljučnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.-Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jur, conj. = že, Ev. tirn.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

k predl. z daj.
1. k, za izražanje cilja, ki ga gibanje doseže: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; ino me kfriſkim vodám pela ABC 1725, A8b; lüſztvo ſze pribli'záva kmeni KŠ 1754, 13; prineſzli ſzo knyemi vſze betésne KŠ 1771, 49; cslovik .. i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 585; püſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Hotte veli kmeni BKM 1789, 9; Ar v-nebéſza pojdemo k-Bouguvi SŠ 1796, 7; je nyou k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; szo roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; vszaki ednoga poszlanika k hercegovinancom poszlo AI 1875, kaz. br. 3; gda bi se že kšoli približávala BJ 1886, 5; tvoje dobrote dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi KŠ 1754, 41; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; bi mogoucse bilou Szloveni k-znanyi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; po etoj póuti vküpidévcsi k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; pren. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93
2. za izražanje splošne usmerjenosti: obrnés nyéh od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; ſtera je brod Krete glédecsi kpodnévi i kvecséri KŠ 1771, 424
3. za izražanje usmerjenosti dejanja: ino je erkla k-ſeni SM 1747, 5; vu naſi molitvaj k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; Ar ſze zſzrczom vörje kpraviczi KŠ 1771, 470; vi ſzami glédajte ktomi KŠ 1771, 398; naj ſze dobro k-ſzmrti morem pripraviti KM 1783, 90; knám vö ſzkázano dobrouto BKM 1789, 6b; ſze je dobrouta Bo'sa vö ſzkázala k-národi SIZ 1807, 8; lübézen kmeni ino kvſzeim greiſnim lüdém TF 1715, 41; nai meni onih dári haſznio na terdno vöro ktebi SM 1747, 50; lubéznoſzt kmeni SM 1747, 41; bode lubézen knyim ſzka'zuvao KŠ 1754, 221; lubézen ſzo meli kJezuſi KŠ 1771, 339; da tvojo knám ocsinſzko dobro volo ſzpoznamo KŠ 1771, 844; tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſzam pripravo, ino mojo dobro-volo k-nyemi SIZ 1807, 38; Lübéznoſzt k-Bôgi BRM 1823, VI; Pokornoszt k-Bôgi KAJ 1848, 186; veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; Pavla apostola k-Filippénczom piszani liszt KŠ 1771, 589; potrplivi bojte kvſzejm KŠ 1754, 103; i k-ſzmrti je pobio jezero Filiſzteuſſov KM 1796, 49; szo vsze okoline k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80; proſzo ſze je k-Czaſzari KM 1796, 129
4. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: katechiſmus, kſteromi ſze je vecs rédov priverglo TF 1715, 9; ktomi odeteu dáva TF 1715, 21; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; Ktomi escse tudi ſzem djáo Pridavek KŠ 1754, 8b; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; ka bi ſze zracsúnali k-tvojim ſzvéczom KM 1783, 24; i niſtere znouvics obrnyene [pesmi], czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; kaj bi mi cseri k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; K-tomi szta obá jáko velikiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; ſztotnik je krokám dáo vitézov poglavniki vouznike KŠ 1771, 428; Ali mi ſzmo dönok k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48
5. za izražanje namena: Naſſega Goſzpodna Teilo nám gréiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; On je ſzvojim kpomoucsi SM 1747, 253; je on vſzejh Goſzpoud, bogat kvſzejm KŠ 1771, 471; ſzi ſze nám naroudo k-veſzélji KM 1783, 234; je bio ſteri med Izraëlſzkimi Králmi k-csemi KM 1796, 96; bio ſzam vam k-radoſzti SŠ 1796, 76; Vera K-dobromi deli prilocsna BRM 1823, 2; poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; pridi nam k pomôcsi TA 1848, 66; K-brojenyi pa nema vôle KAJ 1870, 9; i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; da ſzo ſzi vnougi krokám vzéli vréd ſzpraviti prepovidávanye KŠ 1771, 161
6. za izražanje pripadnosti: ſtere neſzmejmo 'zeleti? vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; tak vszi szlisimo k-ednomi obcsinszkomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; k prvomi šeregi se lišijo hrbtenični AI 1878, 5; i nyidva k rodovini slišita BJ 1886, 10
7. za izražanje vzroka: moreio ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Boga kpómocsi zovimo SM 1747, 81; Bilou je pa priprávlanye k-Vüzmi KŠ 1771, 329; liki je kralüvao grejh k-ſzmrti KŠ 1771, 458
8. za izražanje časovne, krajevne bližine: ár je szuncze 'ze kvecséri KŠ 1771, 256; K-novomi leti sze dr'zina prminyáva AIN 1876, 24; Bila pa je Bethánia blüzi k-Jeru'zálemi KŠ 1771, 304; nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; eden kdrügomi lübezniven KŠ 1754, 41
9. za izražanje podobnosti: tejlo, da bode priſzpodobno kodicsenomi nyegovomi tejli KŠ 1754, 140; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko, kZerni horcsicsnomi KŠ 1771, 44; Mi lidjé ſzmo ktomi, ka je Dühovno, neſzpodobni BKM 1789, 178; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kakọ̑,* adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.-C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič (Kol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kavs [kȃvs] samostalnik moškega spola

prepir

PRIMERJAJ: ravs

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kę̑čkati, -am, vb. impf. beim Schopf fassen, bei den Haaren zausen, Z., Prip.-Mik., jvzhŠt., vzhŠt.; že mnogokrat ste me kečkali in tepli, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kípniti, kȋpnem, vb. pf. aufgehen (vom Teige), auflaufen; kruh neče kipniti, je že kipnil; (tudi impf. jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kjẹ́, adv. I. interr. wo? kje si bil? ne vem, kje tiči otrok; — II. indef. kjẹ̀, irgendwo; išči si kje drugje službe; — irgend: kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd., (tudi: kjekdo, kjekaj, itd. pisano), Dict., Trub., Dalm., Kast. i. dr.; kje s kom rajtinge imeti, Kast.; bo že šel kje kod, Levst. (M.); kje kod, hie und da, Cig., Nov.; — etwa: kam kje le? wohin denn etwa? KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klèk 2., kléka, m. v kletvicah (kakor: šent, vrag itd.): menda ne bo gozdarja več klek prinesel, bil je že klek, lejte kleka! i. dr., Jurč.; ti klek babji! BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klę̑nkati, -am, vb. impf. an die eine Seite der Glocke anschlagen; infolge solchen Anschlagens klingen; umrl je, že mu klenka; žalostno klenka zvon; — prim. bav. klenken, klengen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kóliti, kǫ́lim, vb. impf. pfählen, Pfähle stecken, Cig.; okopali smo že, zdaj kolimo, jetzt sind wir mit dem Bestecken (des Weingartens) beschäftigt, jvzhŠt.; k. kaj, bepfählen, Mur., Cig., Jan.; k. vinograd, jez, Cig.; — tudi: kolíti, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kòmaj prisl.
1. komaj, izraža težavno uresničitev dejanja: i komaj odſztoupi od nyega vküp ga ſztrvſi KŠ 1771, 199; I tá govorécsi, komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386; je tákse dejte domá komaj csakalo vrejmen za v-souloidejnye KOJ 1845, 7; Komaj je čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4
2. izraža zelo majhno mero: Ka je toga ſzvejta blágo? Komaj li edne Roké pejſzka vrejdno KŠ 1754, 264; Domou je komaj nikeliko prezovicsov neszrecse vujslo KOJ 1848, 9
3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: Komaj je tou vo povedao, i tak ſze je pripetilo KM 1790, 20; i komaj bi priſli Kniduſi, plavali ſzmo pod Kretov KŠ 1771, 424
4. v zvezi komaj preminouče vremen nedovršni pretekli čas, imperfekt: komajpreminoucse (imperfectum) KOJ 1833, 55; Komaj preminôcse vremen, da je csinênye komaj dokoncsano AIN 1876, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

košelìna -e ž pokošen travnik: Doli poide, kak de'zd'z na koselino TA 1848, 57; Či se dolpokošena tráva na košelini že posühši, te bode senô žnyé BJ 1886, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kǫ̑v, m. die Schmiedarbeit, Mur.; Tubalkajn, sin Adamov Je že znal železni kov, Danj.-Valj. (Rad); — das Gepräge, Cig., Jan., Cig. (T.); Ta zlat je kova znanega, Npes.-Mik.; mož starega kova, ein Mann von altem Schrot und Korn, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krevsáti, -ȃm, vb. impf. 1) beim Gehen mit einem Fuße an den andern streifen, Mik.; — mit den Füßen am Boden schleifen, M.; in großen Schuhen gehen, C.; mit den Pantoffeln schleifend einhergehen, Cig.; nachlässig, schlotternd gehen, Jan., Štrek., BlKr.; kam krevsaš? Valj. (Rad); stara sem že in ne bom dolgo krevsala tod, Glas.; — 2) radebrechen, Jan.; — prim. kresati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krìlo -a s naročje: Kebel; krilo KOJ 1833, 162; Jezus Kriſztus, ki ſzi ſzkrila tvojega Ocsé z-nebéſz na zemlo doli ſztoupo KM 1783, 76; neſeni je od angyelov vu krilo Ábrahámovo KŠ 1771, 226; tvojo ſz. düso vu Ábrahámovo krilo preporoucso KM 1783, 90; Boug moj, i vu krilo tvoje ſzlatke obrambe mené preporácsam KM 1783, 169; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; jedinorodjeni ſzin, ſteri je vu krili Otsé KŠ 1754, 102; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142; Szin, ki je vu krili Ocsé KŠ 1771, 265; Jasz ſzem bio vtvojem krili BKM 1789, 374; Naj pocsiva v-tvem krili SŠ 1796, 119; Ti szi, v-krili szmrti Nedú'zno vküpsztrti KAJ 1848, 117; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6; pren. nase szpráviscse szvojga krila 60 poszlavcov zaberé AI 1875, br. 1, 1; Sto zná 'z-nyi kaplami zemlé Krilo navla'ziti? KAJ 1848, 15; Tü szem v-krili vucsevnice KAJ 1870, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kríti, krȋjem, vb. impf. decken, bedecken; njega že hladna zemlja krije; ein Dach decken: s slamo kriti hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

križ -a m križ, tj. 1. dva prekrižana tramova za izvršitev smrtne obsodbe: taiſti krish im. ed. bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska ǀ Chrish im. ed. je ſcepter mojga krajleveſtva ǀ to veliko butaro tiga Krisha rod. ed. na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga krisha rod. ed. ǀ je na stebru S. Chrisha rod. ed. vmerl ǀ nej ſedaj is Chrisha rod. ed. dol ſtopi ǀ ſtopi s' Chriſa rod. ed., inu Altaria ǀ ſvoje svejte roke s'krisha rod. ed. doli ſname ǀ ta teshki krish tož. ed. je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish tož. ed. ǀ ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish tož. ed. ǀ S. Andreu, kateri dua cella dny je perbit na krishu mest. ed. viſſil ǀ kadar je na Chrishu mest. ed. perbit viſsil ǀ ſhahar na Chrjshu mest. ed. ſamih ſedẽ beſedi je bil rekal ǀ je vidil Chriſtuſa na kriſſu mest. ed. vſiga kryvaviga ǀ en shebel s' katerem je bil na Chriſu mest. ed. perbit ǀ na Criſſu mest. ed. je viſſil ǀ Kadar je na kryſu mest. ed. reſpet viſſil ǀ Chriſtus je na krishi mest. ed. umerl ǀ S. Andri dua dny shiu je na Krishi mest. ed. perbit ǀ Krail poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau peld na Chrishi mest. ed. perbit ǀ na krijshi mest. ed. respeten je vumerl ǀ Videm S. Andrea, s' Krisham or. ed. v' Rokah ǀ Je takrat Maria pod Chrisham or. ed. ſtala ǀ Iudij ſo pot kriſsam or. ed. ſtali ǀ gauge, inu krishe tož. mn. na katere ſo yh obeishali ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … Chriſhe tož. mn. na katere ſo yh perbivali 2. znamenje križa: ſturi ſnamine Krisha rod. ed. ǀ sna ſturiti ſnamine s. Chrisha rod. ed. ǀ ſnamine ſveta Chriſſa rod. ed. zhes ſe ſturil ǀ ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish tož. ed. sturi ǀ krish tož. ed. zhes niega ſtury 3. težava: terplejne, ſupernoſt, inu krish im. ed. pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe tož. mn. inu vbushtvu preneſti ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami, s'krishi or. mn., inu terpleinam < slovan. *krížь < *krýžь ← rom. *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem iz lat. crux ‛križ’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krotovíčiti, -ȋčim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, sich zusammendrehen (vom Faden, wenn man ihn zu stark windet), M.; sich verwirren, sich filzen, Cig., Jan.; — 2) k. koga, bedrücken, bedrängen: kmeta pa že vse krotoviči, Gor.; züchtigen: s kneftro k. koga, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kȗp 2., m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Vrsno-Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; (nav. lǫ̑že; lažej, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lẹ̑p,** lẹ́pa, adj. schön; lepo ga je videti, er nimmt sich gut aus; — lepo dišati, einen angenehmen Geruch haben, lep duh, angenehmer Geruch; — lepo vreme, schönes Wetter; lepo je, es ist schönes Wetter; lepa prilika, eine gute Gelegenheit; — lepi denarci, viel Geld, lepo reč žita smo pridelali, wir haben eine reichliche Getreideernte gehabt, Cig.; Denarja v skrinji je lepo, hübsch viel Geld, Npes.-Mik.; lep čas že, schon lange, Cig.; — lepo ravnati s kom, jemanden freundlich behandeln; z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege (opp. z grdo); = z lepa, Mik.; = z lepim, Jan.; take ni bilo z lepa, eine solche war nicht leicht zu finden, Erj. (Torb.); na lepem vas bodo posvarili, Ravn.; za lepo bode vzel = dobro se mu bode zdelo, Gor.; lepo živeti, l. vesti se, wohlgesittet, anständig; to ni lepo, das ist keine Art; — lepega se delati, seinen Fehler beschönigen, Cig.; — (ironično) lepa je ta! eine saubere Bescherung! Cig.; lepo ravnaš z menoj! — compar. lepši; zavoljo lepšega, zur Zierde, damit es ein schöneres Aussehen habe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lẹ̀stor, adv. nur, C., Mik. (= le sъ to že, Mik. (V. Gr. I. 358., IV. 445.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lísiti, -im, vb. impf. mit farbigen Flecken versehen, flecken: solnce črešnje lisi, die Sonne färbt die Kirschen, Cig.; — lisiti se, sich färben (o sadju), Cig.; slive se že lisijo, Svet. (Rok.); jerebi se lisijo = dobivajo liso, nehmen den Schild an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lózən, -zna, adj. abgeschlissen, fadenscheinig; suknja je že vsa lozna; — prim. nem. "lose"?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.-C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

margę̑tinica, f. jabolko, ki že o sv. Marjeti dozori, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

màterni -a -o prid. materin: szo mogli 'senszka decza pa materne vöre biti KOJ 1848, 117; Dête pilô materne szrczá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Margêca, od materne lübéznoszti puna AI 1875, kaz. br. 7; Steri zavr'ze materno vcsenyé KŠ 1754, 32; ki ſzo na ſzvojo materno rejcs, ſz. piſzmo obrnoli KŠ 1771, A6a; gda ſzem osznovlen bio vmaternom tejli KŠ 1754, 241; ki ete knige vtvojem maternom jeziki ſtés KŠ 1771, A8a; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6; z-maternim mlejkom poczeczanoga Jezika KOJ 1833, XII; ka sze naj ne zmêsa z-máternom mleikom AI 1875, kaz. br. 7; Na materni prszaj dête escse cécalo AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

matę̑vžast, adj. berauscht: pivci so bili že dobro matevžasti, Andr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.-C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk-Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče-Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

medenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) honicht werden, Honig bekommen: jelka medeni: zdaj bodo že lahko nabirale čebele, Polj.; — 2) mürbe werden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mehčáti, -ȃm, vb. impf. 1) weich machen; sadje m., das Obst mürbe machen, es abliegen lassen; m. se, weich, mürbe werden; sadje se mehča; sadje mehčat dejati, das Obst zum Abliegen aufbewahren; — 2) weich, mürbe werden, Mik., BlKr.; grozdje že mehča, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče-Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.-M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.-Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mogǫ́čnost, f. 1) die Mächtigkeit; die Gravität, Jan., Cig. (T.); — das Großthun, das Wichtigthun: ta mogočnost ga bo že še minila! jvzhŠt.; — 2) die Möglichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

molítev -tve in -tvi ž molitev: Otecz naſſ, ali vſzak denésnya molitev TF 1715, 11; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; Davidova ponizna molitev SM 1747, 92; molitev nyihova ſze nyim na grejh obrné KŠ 1754, 147; ár je poſzlüjhnyena molitev tvoja KŠ 1771, 162; Molitev KMS 1780, A2b; Molitev k-ſzvétomi Pavli KM 1783, 91; Molitev BRM 1823, VII; Molitev za drüge KAJ 1848, VII; Molitev za obdr'zánye serega TA 1848, 9; Koterie te molitve predgovor TF 1715, 26; Ne ſzpozábiſze Goſzpodne, znevolni lüdi molitve SM 1747, 67; Trétyi táo. Od molitve KŠ 1754, 146; Záto, ka haſzek molitvi nadigáva KŠ 1754, 152; Predgovor, ki ſztoji zpoklona i zmolitvi KŠ 1771, 590; Zakaj té ricsi ktoj molitvi dejvas KŠ 1754, 180; Kágda na molitev more navcſiti TF 1715, 25; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; za vſze váſz zradoſztyov molitev csinécsi KŠ 1771, 591; Nadigávanye na molitev KŠ 1771, 21; Goſzpodnovo molitev KMK 1780, 6; molitev mojo je Goszpôd gorivzéo TA 1848, 5; Ár ſze poſzveti po rejcſi Bo'zoj i molitvi KŠ 1771, 168; kakoli bodete proſzili vu molitvi KŠ 1771, 69; k-nyemi ſze vu poniznoj molitvi pribli'sáva SIZ 1807, 6; Vſzákov molitvov i prosnyouv molécſi KŠ 1754, 148; Vecserne molitve TF 1715, 45; naj prvle bodo odprosnye, molitvi KŠ 1754, 151; Betésnoga Csloveka molitve SM 1747, 56; gda ſze molitvi dr'zijo KŠ 1771, 348; Ráne Molitvi KM 1783, 1; Pouleg niſteri molitev KŠ 1754, 2a; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; kágdabi mogli ponizne molitve noter vczepiti TF 1715, 6; zakaj ſze poſztijo cseſztou i molitve csinijo TF 1715, 181; gde ſzo molitvi dr'zali TF 1715, 392; I poſzlühni nase ponizne molitvi BKM 1789, 1; molitvi BRM 1823, 1; molitvi KAJ 1848, 1; naroucsi poszt, i molitve za szrecso KOJ 1845, 9; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4; vu molitvaj KŠ 1754, 174; Tej ſzo vſzi bili ſztálni ednáko v molitvaj KŠ 1771, 342; Naj ſze paſcsimo po naſſi molitvaj KM 1796, 9; Vnasi molidvaj ktebi zdihávamo BKM 1789, 272; naj tou zmolitvami zacsnejo KŠ 1754, 220; ſzpoſztmi i zmolitvami ſzlü'zécsa noucs i dén KŠ 1771, 171; Zlejpimi molitvami, Tak csákajmo BKM 1789, 20; Vcsenyé sze k vszáksemi máli z-molitvami, zacsne KOJ 1845, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Momusov [mōmusov

] pridevnik

Momov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.-Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mǫ́zəlj 2., -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki (Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

na predl.
I. s tož.
1. na, za izražanje cilja, na katerega je premikanje, dejanje usmerjeno: na poſzleidnyi dén mené gori obüdi TF 1715, 24; kotera bi bila brezi vſzega pomenſanya na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Bogh zgledni ſze na náz ABC 1725, A7a; Vszeh Sztvári Ocsi, na tébe glédaio ABC 1725, A6a; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; Pogled name, Goſzpon SM 1747, 90; I vö idevſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130; nego je i na nyega zavüpao püſpekijo KŠ 1771, 632; i kvár na meſzto posztávi KMK 1780, 75; ár ovak na nász szpádnejo recsi KOJ 1833, X; Csi mi prido na glédanye, márna gucsijo TA 1848, 34; vcsi me na szteze tvoje TA 1848; znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7; Z-Bosnie vise 40.000 lüdi na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9
2. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; ſteri kmiczo na ſzvetloſzt preobrácsajo KŠ 1754, 56; Katekizmusa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; krüh ino vino na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595; kaj ſzam jaſz na zagovárjanye Evangyelioma poſztávleni KŠ 1771, 592; na nouto merkaj BKM 1789, 8; Nej je tak oſztanolo na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; i na oucſi ſzo nyemi metali KM 1796, 100; Verno ſzkrb má na váſz BRM 1823, 5; sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi naszillabe razdeliti AIN 1876, 7; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
3. za izražanje končne meje, količine: Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; vſzáki 'zivoucſi ne merjé na vekke KŠ 1754, 117; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Veſzéli csákajmo, na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; Veſzéli csákajmo Na ſzmrt priseſztye nyega na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Na pokonczi Jakopeſcseka je gori zouro KM 1790, 66; Vſzigdár na vekiveke SŠ 1796, 39; Na jezere szo Avarci szpomorjeni KOJ 1914, 97
4. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: nego na dobro tolmacſili TF 1715, 16; merkai na moie govorgeinye AI 1875, A7b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; Potrejbno je záto Püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; ki ſze na Popovſztvo poſzvetijo KMK 1780, 85; i pripelaj vsze grejsnike na právo pokouro KM 1783, 34; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek KM 1790, 58; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; Ki náſz csákas na pokouro SŠ 1796, 170; Ár lübéznoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58; vcsi me tak vſzákomi na praviczo 'ziveti BRM 1823, 385; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V; taki je na znánye doubo KOJ 1848, 118; pazi na miszli moje TA 1848, 4; Vernim düsam na trost nazvesztsáva KAJ 1848, 217; csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9
5. za izražanje časovne določitve: kaſtigam greihe ocsév na ſzini dotrétyega kolena TF 1715, 17; i na konecz konczi dare naſſa vöra pride TF 1715, 30; na trétyi dén ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nám na Szvétek dána KMK 1780, 40; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Navekivecsnoszt szmosztvorjeni KAJ 1848, 426
6. za izražanje načina, kako dejanje poteka: On je domá ino vinej Gotovi na obrambo KŠ 1754, 265; Primárjam váſz na Goſzpodna KŠ 1771, 623; ſtera nám je csáſzi na zádavo KMK 1780, 82; Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38; Csi verno pázim na Tébe, Blagoſzlov dobim od Tébe BRM 1823, 8; Na pitanye Vucsitela je dú'sen vszáki povedati isztino KOJ 1845, 10; preobláda ga, i na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; Ár szem jasz na trplenye sztvorjen TA 1848, 31; Šteri so pri deli na pomoč BJ 1886, 10
7. za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Kristus hocse na pitanye priti SM 1747, 83; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Vu Názareth odpoſzlao, Marii na znánye dao BRM 1823, 4; pivo kühajo na pitvino KAJ 1870, 46; i szledi z-velikim sztroskom na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Pijmo vszém na zdravico AIP 1876, br. 1, 1; Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
8. za izražanje načina, kako dejanje poteka: ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Ka právi Boug na kráczi od vſzejh eti zapouvid KŠ 1754, 67; teda na nágli pride na nyé pogibelnoſzt KŠ 1771, 621; Z-klücsenim kázeczom na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4
II. z mest. za izražanje stanja v položaju ali površine, kjer se kaj dogaja: Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; povéksai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Ar je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; ſzmo bili, liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi KŠ 1771, 587; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; taki bós na zemli le'sao KM 1790, 20; Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; neſzrecsen poſztáne na ſzvejti SIZ 1807, 6; tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; szedis na throni TA 1848, 7; Na poti sze je szrécsao KAJ 1870; Na szpráviscsi od penez dugovány napreprilo'zeno AI 1875, kaz. br. 2; Na dugi stolicaj BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nadàle prisl.
1. naprej, izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: tim nepobo'znim ſze pa dopádne, vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; vu ſterom bi tebi i nadale mogao vörno na etom ſzvejti ſzlü'ſiti KM 1783, 172; Vari me i na dale KM 1783, 6; Nadale od Kriſztuſſovoga vö ſzkázanya KM 1796, 92; ſzrczé Nadale vſzigdár 'zivé BKM 1789, 216; je pa du'sen vſzáki zdaj 'se nadale dobro vu ſzebi premiſzliti SIZ 1807, 9; Csi poszlavci i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; On i nadale nej zbojaznoſztyov nego zſzlobodnoga ſzrczá vſze csini KŠ 1771, 438
2. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: Na dale poveimi na koliko tálov ſze razdeljáva TF 1715, 26; Proſzim Tebé na dale ponizno SM 1747, 47; Nadale: káksi rázlocsek je 1.) med KŠ 1754, 61; Na dale pa potrebüje ſze od Safara: naj KŠ 1771, 496; záto na dale, bratje, proſzimo váſz KŠ 1771, 619; Proszim te pa i nadale moj predrági Zveliciteo KM 1783, 136; ti ovi v-drügo, v-trétyem ſztouczi ſzedijo, i tak na dale KM 1790, 84; Nadale: z tisztih devet apaticz KOJ 1845; nadale, po deli mo prilicsni KAJ 1870, 105; nadale ka merkanye vu pênez-vrêdnoszti zadene AI 1875, br. 1, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nadírjati se, -am se, vb. pf. sich satt rennen, sich abrennen; konj se je že nadirjal, naj hodi sedaj v stop: das Pferd hat lange genug getrabt, es mag nun im Schritte gehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt (fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče-Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nakléniti, -klę́nem, vb. pf. (mit einer Kette, einem Schloss) anschließen, Mur.; (fig.) že beseda ga je na Jezusa naklenila, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nalę́či, -lę́žem, vb. pf. 1) hinlegen, C.; — 2) n. se na kaj, sich auf etwas legen: n. se na sulico, Dalm.; — n. se na koga, über jemanden kommen: skrb se naleže na koga, C.; — 3) in irgend einer Menge ausbrüten; naša kokoš je že veliko piščet nalegla, Z.; — n. se, in Menge ausgebrütet werden; überhand nehmen, Cig.; — 4) n. se, ansetzen: grozdje se je naleglo, češplje so se nalegle, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

namáhniti, -mȃhnem, vb. pf. 1) den Arm zum Schlage ausstrecken, zum Schlage ausholen, Z.; celo na-te je že namahnil v svoji jezi, Zv.; — 2) n. se na koga, jemanden antreffen, Cig., BlKr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

namȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad namočiti; von einer Flüssigkeit durchdringen lassen; bewässern: dež namaka zemljo; potok namaka travnike; im Wasser einweichen: perilo n.; n. grah v vodi; die Erbsen im Wasser aufquellen lassen; šiba se že namaka = die Strafe naht, jvzhŠt.; — beizen; v lugu n., laugen, Jan. (H.); — eintunken; kruh v vino, v kavo n.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

napàmet prisl. na pamet: zLutherove nouve biblie napámet cejle vrszte slabrajoucs KOJ 1845, 63; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

napùšč, -púšča, m. der Vorsprung (arch.), Cig.; der Dachvorsprung, das Vordach, V.-Cig., Jan., Gor.; že se sme to veža imenovati, kar je prav za prav le velik napušč, Zv.; — das Gesims, Cig., Šol.; stebrni n., das Säulengesims, Cig.; — skalni n., der Felsenvorsprung, Bes.; — ein dicker Stollen am Hufeisen, Levst. (Podk.); — tudi: nápušč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nàr-, praef. = naj- (v sestavah s komparativom v izražanje superlativa), na zapadu; (iz: na-že, Mik.); v novejši knjigi se sploh rabi le: naj-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

naravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) in die richtige Lage oder Stellung bringen, richten, ordnen; n. izvinjen člen; n. uro; — n. kaj, anleiten, anordnen, Mur.; verfügen, veranstalten, Cig.; — leiten: n. koga na pravo pot, C.; ljubezen prav n. Guts. (Res.); — n. se, sich bereit machen: n. se na vojsko, Npes.-K.; Za vojsko je že naravnan, Npes.-K.; — 2) eine gewisse Menge (Wäsche) flach zusammenlegen; veliko perila n.; — 3) eine gewisse Menge (Getreide) reinigen: n. nekoliko žita; prim. ravnati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.-C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.-C.; negde je bogat, Zora, Ščav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nègo tudi nèg vez.
1. kot: ſto more odpiſztiti grejhe, nego Boug KŠ 1771, 107; Vrli skolnik sze je ospotanja bole bojao, neg szmrti KOJ 1845, 16; Matyas II. prvle neg bi ete bojne krvávi plamén za'svigno, ocsi zapré KOJ 1848, 89
2. ampak, toda: kaibiſze mi hüdou ne poſeleli, nego dabi natom bili TF 1715, 17; neiga nikoga drügoga ſteri bi bojüval za náz, nego ti ſzám vſzamogoucsi Otecz nas ABC 1725, A7a; nedái ſze mi od tebe nigdar odlocsiti, nego vzemi kſzebi vu tvoi odicseni orſzág SM 1747, 58; ſtero je nej nyihov, nego Kriſztuseva, cséſzt KŠ 1754, 12; Ar csi gli ſze nej vſzej, nego li Petrovo i Pavlovo delo naj bole, naprej prináſa KŠ 1771, 337; Nego oszloboudi nász od hüdoga KM 1783, 11; Iscſi nej med mrtvimi Jezusa, nego 'zivimi BKM 1789, 107; Nej falinge, nego dobre jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; I ne bode vecs eti, Nego pri Jezus Kriſztuſi SŠ 1796, 4; i nejga je mogao najdti, nego pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva, nego vu vnogom táli na tühi jezik zaobrnyena BRM 1823, II; nego szo sztarinszki Vogri escse nistere drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; Szpodobno je namejno Atila vcsiniti takájse Rimi, nego gda vidi postenyávrejdnoga sztarcza Leona I. Pápo KOJ 1848, 4; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; Hercegovina szo törszka dr'zéla, nego mesztancsarje szo krscsánszke vöre AI 1875, kaz. br. 3; Nego gda bi se že kšôli priblizávala Jóžek BJ 1886, 5
3. razen če: kikoli odpiſzti 'zeno ſzvojo, (nego csi za kurvejſtva volo) KŠ 1771, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nèmogóuče tudi nemogóče prisl. nemogoče: nemogoucse je, kaj bi ſzpáke ne prisle KŠ 1771, 227; Ka ſze nemogoucse vidi, Tou ti meni lejhko vcsini BKM 1789, 172; i vidilo sze je nyej tou nemogoucse KM 1796, 16; hižo je že nemogoče bilo obrániti BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Nèmško -ga s Nemčija: páli szo sze Vougri v-bli'snye Nemsko notripovüpali KOJ 1848, 9; kak v-Nemskom i vecs drügih országaj AI 1875, kaz. br. 6; Na Nemškom so vuké skoro že ztrebili AI 1878, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nerodovȋt, adj. unfruchtbar, Cig., Jan., M.; Sara je že bila nerodovita, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nesítnost, f. die Unersättlichkeit, Mur.; nesitnost jih je že veliko pomorila, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unwillig, missmuthig; poslušavci so že nevoljni; nevoljno odgovarjati; — 2) bedrängt, elend, Mur.; žalosten in nevoljen konec, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nìšteri -a -o nedol. zaim.
1. nekateri: té, ki .. i csini niſteri ſztou krát teliko KŠ 1771, 43; Nisteri cslovek szi jáko lehko dene AIN 1876, 42; ali malo nisteri je zgrüntávao AI 1875, kaz. br. 6; ka bi se človeki tak navadile, kak ništera domáča stvár AI 1878, 6; [seme] prineſzlo je niſtero pa séſztdeſzét krát teliko KŠ 1771, 42; Nisteroj Goszpodi sze tüdi rouka more küsnoti KOJ 1845, 27; Nisteroj deci je vszigdár grdi nôsz KAJ 1870, 31; ſzlüge nyegove niſteroga ſzi zbili KŠ 1771, 70; csigli v-nisterom táli neglihi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI; da szta obadva vnisterom táli po törszko oblászt vr'zeniva AI 1875, kaz. br. 3; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Vu ništeroj hiži rokodelavci prebivajo BJ 1886, 7; Gda bi Goſzpon Kriſztus z-niſterim dnévom pred ſzvojimi mokami gezdo KM 1796, 104; i Profeta nisteri Soltári SM 1747, 91; niſteri ſzo .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; I ovo, niſteri z piſzácsov erkli ſzo KŠ 1771, 28; csi gli bi niſteri ſteli, nej ſzo knige meli BKM 1789; z-Erdelszkoga nisteri szo nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Ništeri so ménši od rošča AI 1878, 23; Ništeri so že ztrávov zarašeni BJ 1886, 26; vu kterom jeſzo i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1; Tak te vidoucse niſtere ſze zovéjo KŠ 1754, 131; i niſtere znouvics obrnyene BKM 1789, 4; ſze je nahájalo, i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; Nistere sztvarê hodijo KAJ 1870, 10; Ništere so že znôva zoráne BJ 1886, 38; tejla .. niſtera pa na ſzmrt KŠ 1754, 139; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; zvün niſteri Goszpoczkoga réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; Z odvrnênye nisteri znameniti nevôl BRM 1823, IX; liki ſze niſterim drejmle KŠ 1771, 2 (B1b); I on je dáo .. niſtere pa Paſztére KŠ 1754, 10; zmed koterimi ſzo niſtere zbili KŠ 1771, 139; i on je vu ſzvojem Katekizmusi, niſtere ſzlov. peſzmi vo dao ſtámpati BKM 1789, 3b; nego szo Vôgri escse nister drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; Grittus je nistere dáo vmoriti KOJ 1848, 80; Nistere lüszke odêvajo KAJ 1870, 10; i za nistere dnéve sze na prevzeme vtanácsivanye AI 1875, kaz. br. 2; ino akoſze glih vniſterih meiſztih katechiſmus reczituje TF 1715, 5; Nahájajo ſze vniſteri peſzmaj ete ztühoga jezika recsi BKM 1789, 7; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; zniſterimi molitvami i peſzmami KŠ 1754, 3b; z-nisterimi pa govorejnya tále razlocsávamo KOJ 1833, 8; ali se [čebela] zništerimi delavci odseli AI 1878, 36
2. nekaj: ár živé [enodnevnice] samo ništeri vör AI 1878, 38; Za nistera leta szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; Pred nisterimi dnévi törci szo strelali AIP 1876, br. 1, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nor, adv. = enkrat, Rez.-C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nòtri stópiti tudi nòtri stóupiti ~ -im dov. vstopiti: naj vsaki zná, ka je notri tákše dête stôpilo, štero se že poštenyá návčilo BJ 1886, 4; groza obide krsztsenika, gda v-Cérkev notrisztoupi KOJ 1845, 22; Ka oni, ki ſze okrſztijo, notri ſztoupijo vu ſzvéto Mater Czérkev KM 1780, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.-Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ō, interj. izraža žalost, začuditev itd.: o! oh! o moj Bog! o ti revež ti! o da bi že konec bil vojske! — o, to je lepo! — o ne! o nein! — o, tega jaz nisem storil!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.-Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obǫ̑d,* m. 1) eine runde Einfassung, ein Ring, ein Reif, eine Zarge; die hölzerne Einfassung des Mühlsteines; der Sieb- oder Reiterrahmen; — kolesni o., der Radkranz, Cig.; — cvetni o., das Perigon, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — der den Boden überragende Rand, die Kimme eines Fasses, der Frosch, Cig. — die Hutkrämpe, Cig., C.; — die noch unüberdachten hölzernen Wände eines Hauses: obod že stoji, vzhŠt.; vso hišo so podrli, samo obod je ostal, Z.; — 2) etwas Hohles, Ausgefressenes: ein hohler Schädel, ein ausgehöhlter Kürbis, eine ausgefressene Rübe, C.; — 3) der Zirkelbogen, Met.; der Umkreis, die Peripherie, Mur., Cig., Jan.; der Kreisumfang, Cig. (T.), Cel. (Geom.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obrániti -im dov. obraniti, obvarovati: naſz Goſzpon od vſzakoga zla on ſché obraniti SM 1747, 81; Hiti me, Bôg, obrániti TA 1848, 55; hižo je že nemogoče bilo obrániti BJ 1886, 9; Csi gli me greih ſztráſi, Jesus me obráni SM 1747, 76; Moj Jezus, On mené obráni SŠ 1796, 114; ár Jehovah obráni mené TA 1848, 4; I tecsasz nepopüszti, dokecs je 'Znyidva rôk obráni KAJ 1870, 114; ino mené od vſze cſalarie obráni TF 1715, 46; ino mené od csalarie obráni ABC 1725, A5b; moje ſzrczé, ſtero od vſzega hüdoga obráni KM 1783, 1; Goszpodne Bo'se, obráni moje postenyé KOJ 1845, 85; nai náz Boug obráni TF 1715, 30; naj náz od vraj'ze biſznoucse obráni KŠ 1771, 819; Kteroga moucs vel’ka, Naj náſz tak obráni BKM 1789, 18; Boug moj, ki ſzi od necsiſztoga dühá obráno KM 1783, 150
obrániti se -im se obraniti se, obvarovati se: naj moremo od hüda ſze obrániti KM 1783, 260; Z-tém sze nescse obrániti táksi poszlanec, steri AIP 1876, br. 10, 1; To dejte, Pokom ſze te ſzvejt obráni BKM 1789, 25
obránjeni -a -o obranjen, obvarovan: náj mirovno 'ſivémo, i od vszákoga, hüdoga obrányeni tebi ſzlü'ſimo KM 1783, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. beschneiden; nohte si o.; o. trto; o. kamen, den Stein behauen, Cig., Jan.; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; drevje o., die Bäume ausschneiteln, Cig.; — otroka o. (pri Judih), Cig. i. dr.; — den Schnitt im Weingarten beenden: ali ste že obrezali?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufhören zu blühen, abblühen; črešnje so že odcvele.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

oddáti, -dám, vb. pf. 1) weggeben, sich entäußern; blago o., die Ware loswerden, Cig.; o. kaj po dražbi ali znižbi, etwas begeben, an den Meist- oder Mindestbietenden überlassen, Cig.; o. stan, sobo, vermieten: soba je že oddana; službo o., einen Dienst vergeben; hčer o., die Tochter anbringen (= verheiraten), Cig.; — abgeben, abliefern: izgotovljeno delo o., pismo o., einen Brief bestellen; — 2) = prodati, verkaufen, (odati) Mur., C., vzhŠt.; — 3) = izdati, verrathen, (odati) BlKr.-M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

oddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) abarbeiten, abnützen: oddelati si roke, Zora; — 2) aufhören zu arbeiten, Jarn.; ti si že oddelal, jaz pa še ne, jvzhŠt.; — 3) aufthun, aufmachen; (o. kar je zadelano): o. luknjo, Mur., Cig.; — 4) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Cig., ogr.-M.; o. komu, da ne bode volkodlak, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1) wegtreiben, fortjagen, zurückjagen, entscheuchen; abwehren, Cig.; o. skrbi s pitjem, Cig.; o. kupce, die Kunden vertreiben, Cig.; — 2) ausschlagen, Triebe ansetzen, treiben; drevje že odganja; živ jezik je drevo, ki vedno odganja, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odgnáti, -žénem, vb. pf. 1) wegtreiben, forttreiben; o. vjete tatove k oblastvu; abschieben; o. potepuha v domačo občino; davonjagen, vertreiben; o. divjino z lajanjem, Cig.; — 2) ausschlagen, Triebe ansetzen (von Bäumen); vse drevje je že odgnalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odgǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. aufhören zu geigen; aufhören zu musicieren; godci so že odgodli.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odklę̑nkati, -am, vb. pf. aufhören an die Glocke zu schlagen; zvon je odklenkal, die Glocke hat aufgehört zu klingen; — odklenkalo mu je, es ist mit ihm aus; njegovi mogočnosti je že odklenkalo, seine Großthuerei hat schon ein Ende.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odkǫ́d, adv. = od kod; I. interr. woher? odkod ste? odkod drugod? woher anders? odkod to veste? — ne vem, odkod so; — II. indef. irgendwoher; bo že odkod kdo prišel; odkod drugod, sonstwoher.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odkŕšiti, -kȓšim, vb. pf. abbrechen; o. se, abbrechen (intr.): odkršilo se mu je bilo že dvoje zob, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki (Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odmlátiti, -im, vb. pf. 1) durch Dreschen, Schlagen lostrennen; — abdreschen: o. dolg, Cig.; — 2) das Dreschen beenden; mi smo že odmlatili, vi še mlatite.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odrásti, -rástem, vb. pf. 1) entwachsen, Cig., Jan.; le tisti divjaki se v sklad cepijo, ki so drugemu cepljenju že odrasli, Pirc; šibi o., der Zuchtruthe entwachsen, Cig.; — 2) zur völligen Größe auswachsen, Mur., Cig., Jan.; — odrasel, erwachsen; odrasli mladenič, LjZv.; odrasel les, fähriges Holz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odrásti -ém dov. odrasti: Gda je 'ſe decza zadoſzta odráſzla, ino mocsna grátala KM 1790, 86
odràščeni tudi odràšeni -a -o odrasel: Ár je Károl kak eden popunom odraſcseni cslovik KM 1790, 58; doklen zdeteta odrašen človek gráta BJ 1886, 39; Od toga sze mlajsé tak szplási, da tüdi odrascseno v-kmici z-hi'se vö neszmi KOJ 1845, 101; je escse véksi rázlocsek med mládov i odrasenov sztvarjóv KAJ 1870, 111; Odraseni lüdjé szo véksi KAJ 1870, 30; Či je že odrašene lüdi sréčao BJ 1886, 23
odràščeni tudi odràšeni -a -o sam. odrasli: Ki Potrdjenyé ſcsé gori prijéti, naj bole ti odraſcseni KMK 1780, 60; Palinka je deteti grivi csemér, takáj i odrasenim KAJ 1870, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odrodíti, -ím, vb. pf. 1) aufhören Früchte zu tragen: drevesa so že odrodila, Pirc; — 2) o. se, entarten, abarten, Mur., Jan.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odtóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) durch Abfließenlassen absondern, wegschenken, abschenken; preveč je vina v kupici: odtoči nekoliko; vedro vina o. iz polnega soda; — 2) mit dem Abschenken fertig werden; ali še točite, ali ste že odtočili? — 3) entrollen machen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odtrúpiti, -im, vb. pf. weg-, abschlagen, Jan.; rog o., das Horn abstoßen, Mur.; Bog že ve, kateri kozi rog odtrupi = Gott weiß schon, wen er züchtigen soll, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odvábiti, -im, vb. pf. 1) weglocken, entlocken; — 2) das erste, gew. eine Stunde dem Gottesdienst vorausgehende Läuten beendigen; odvabil je že zdavnaj, Dol., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odvrẹ́ti 1., -vrèm, vb. pf. aufhören zu sieden; — aufhören zu gähren: vino je že odvrelo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odzvoníti, -ím, vb. pf. 1) durch Läuten erwidern; — 2) aufhören zu läuten; abläuten; ali je že odzvonil k maši?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras-Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.-C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.-C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ohmetje [ohmẹ̑tje] samostalnik srednjega spola

rastlina bela omela, LATINSKO: Viscum album, ali rumena omela, LATINSKO: Loranthus europaeus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okròg, I. adv. herum, in die Runde; okrog in okrog, ringsherum; — II. praep. c. gen. um — herum; okrog gore vojska se obrne, Jan. (Slovn.)-Mik.; — okrog deset let je že minulo, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

oljičevina -e ž oljka: te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

oplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad oplesti; 1) umflechten, beflechten; — o. deklico, dem Mädchen die Haare flechten; o. se, sich die Haare flechten, sich frisieren; — umwinden: s trakom, z vrvco o., umschnüren, Cig.; — o. se okolo česa, sich um etwas schlingen oder winden, Cig., Jan.; — umkränzen, schmücken: cerkev o., jvzhŠt.; — 2) o. koga, jemandem (z. B. mit einer Peitsche) Schmisse geben, Cig.; krava z repom opleta, die Kuh schlägt mit dem Schweife herum, Gor.; dekle hitro hodi in s kiklo opleta, (wirft das Kleid im Gehen hin und her), Dol.; kite ji okolo vratu opletajo, die Flechten schlängeln sich um ihren Hals, Jurč.; pludern: hlače so mu nizko opletale, Levst. (Zb. sp.); — 3) wanken, wackeln, Jan.; = o. se, Cig.; noge so se mu že opletale, Jurč.; — 4) o. se, vergolten werden, sich rächen: čuvajo naj se, da se jim to postopanje ne bode opletalo, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

oponésti, -nésem, vb. pf. vorwerfen (z. B. eine Wohlthat), Cig.; včeraj mu je dal, danes mu že oponese, C.; vorhalten, einwenden, Nov., Let.; oponesti bi mi kdo utegnil, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten (mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

opúščati, -am, vb. impf. ad opustiti; 1) verwüsten, Meg.; entvölkern, Cig.; — veröden lassen, Levst. (Nauk); — 2) auflassen, aufgeben, Cig., Jan.; že jako opuščajo to navado, jvzhŠt.; — 3) unterlassen, vernachlässigen, Cig., Jan., M.; službo o., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ostarljìv, -íva, adj. ältlich, C.; že v mladih letih je bil na videz ostarljiv, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ótəmən, -mna, adj. etwas finster, etwas dunkel, Jan.; bilo je že ótemno, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ozváti, -zóvem, vb. pf. verkünden, ausrufen, M.; o. za kralja, Z.; als Ehepaar aufbieten: ozvali so ga že trikrat, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pač pač [pȁč pȁč] (poč poč) členkovna zveza

že že

PRIMERJAJ: pač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.-Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče-Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.-Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.-C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.-C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pàmet -i ž pamet, razum: Mens Pamet KMS 1780, A7b; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; ne veſzéliſze tvoja pamet KŠ 1754, 40; Eti je pamet KŠ 1771, 797; Z-etaksim tálom sze je vszelé vecs oblákov resüvala nyegova pamet KOJ 1845, 5; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848; Lübi Bogá zevſze pámeti tvoje TF 1715, 18; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; Mou'z dvouje pámeti je neſztálni KŠ 1771, 745; i bili ſzo vu vſzem edne pámeti KM 1796, 116; Ti ſzi Pámeti moje ſzvetloſzt BRM 1823, 10; Vadlüványe od vszega má pámeti visni poszvêt KAJ 1848, III; Eden gospod je za volo sküšávanja péske pámeti AI 1878, 8; Vſzákomi csloveki, gda k-pámeti pride KMK 1780, 5; ino nai vpamet vzeme, jelie on TF 1715, 43; kaje meni dobro pamet dáu TF 1715, 21; Jaſz hochem mojo právdo vu nyih pamet poloſiti SM 1747, 18; i dáo nam je pamet KŠ 1754, 99; Ki má pamet KŠ 1771, 790; Paveo geto je na pamet vzéo KŠ 1771, 555; Tebi darüjem rázum, pamet KM 1783, 5; Vzemi ſzi na pamet ſzvétoga Petra rejcs BKM 1789, 298; Gori ſze 'se zbüdi, napamet ſze vzemi SŠ 1796, 10; Ár lübéznoſzti vassa vecs na pamet ne jemlém SIZ 1807, 58; poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine, i na pamet vzévsi, kaj one potrebujejo BRM 1823, IV; Ka more na pamet vzéti od Adjectivumov KM 1783, 29; Eto je v-pamet vzéto od táksi AI 1875, br. 1, 2; Rávno je nyój vpamet spadnolo keliko dobra so že nyoj včinili BJ 1886, 12; ne naſzledüimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; Vſzákſi vu laſztivnoj pámeti gvüſen bojdi KŠ 1771, 479; Jezus bojdi vu mojoj pámeti KM 1783, 175; Záto tou ſzi premislávaj vpámeti, Ka popejvas BKM 1789, 7; zmojouv pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; csi ſze gli ſzpámetyov ne vjediná KŠ 1754, 78; Preſzvejti Jezus pámeti BKM 1789, 2; Preſzvêti nase pámeti BRM 1823, 2; szo sze mi z-dúgocsov pa mláde pámeti zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pȃpež 2., m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pare [pȃre] množinski samostalnik ženskega spola

mrtvaški oder, pare

PRIMERJAJ: nosilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

páriti 1., pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.-Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.-C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pazduha [pȃzduha] (pajstha) samostalnik ženskega spola

pazduha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pę̑d, -ȋ, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.-Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.-Let.; — prim. pladnovati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. (LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.-C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.-Levst. (LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče-Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plentávati, -am, vb. impf. = plentovati; z besedo "plent" kleti: Že dobro zna plentavati, Plentavati, šentavati, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pocmr̀k, -cmŕka, m. der Schlürflaut: kadar je v lakomnici že malo tekočine, sliši se pocmrk, (pócmrk) BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podojíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig säugen, ein wenig die Brust reichen: p. otroka; Lepo sinka mi podoji, Npes.-K.; — 2) das Melken vollenden, Mur., Št.; ali si že podojila? Št.; kravo (krave) p., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pogȃnjati, -am, vb. impf. ad pognati; 1) antreiben; p. konje pri vožnji; živino zaostajajočo p.; — ceno kvišku p., den Preis in die Höhe treiben, Cig.; trdo p. kaj, etwas nachdrücklich betreiben, Cig.; tožbo p., eine Klage verfolgen, Z.; — vergeuden, verschwenden, Cig.; v zapravljivosti in razuzdanosti p. življenje, Cv.; — 2) p. se za kaj, sich um etwas bemühen, etwas erstreben, auf etwas hinarbeiten, sich einer Sache annehmen; p. se za predstvo, um den Vorrang streiten, Cig.; p. se za službo, za občo korist, za čast, za pravico; p. se za koga, sich jemandes annehmen, ihn protegieren; — p. se s kom, mit jemandem wetteifern, Cig.; — p. se za kom, jemandem nacheifern, Jan.; — 3) treiben, hervorwachsen machen: popke, očesa p., knospen; korenine p., Wurzeln treiben; kali p., keimen; mladike p., Triebe ansetzen; — drevje že poganja, die Bäume schlagen bereits aus; — tudi: brst, listje poganja na drevesu; — jelen poganja rogove, der Hirsch setzt auf, Cig.; — zobje mu poganjajo, er zahnt, Cig.; — stena poganja, die Wand fängt an sich aufzurichten (mont.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pogrẹšíti, -grẹším, vb. pf. 1) einen Fehler begehen, verstoßen, Cig.; = p. se, sich versündigen, Cv.; — 2) p. kaj = opaziti, da česa ni, etwas vermissen; denarje sem pogrešil, Z.; te krajcarje bom že pogrešil (ich werde zu entbehren wissen), Z.; p. česa: rute sem pogrešil, Met.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pogrẹ́vati, -am, vb. impf. ad pogreti; 1) erwärmen; — p. koga, jemandem Aufregungen (z. B. vor Angst) bereiten: grehi so ji pogrevali dušo, nk.; — 2) aufwärmen: jedi p.; — wieder zur Sprache bringen; že pozabljene reči, staro neslanost p., Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pogrọ̑bati, -am, vb. pf. absenken (z. B. die Weinrebe), Mur., Cig., Št., Dol.; — die Arbeit des Senkens abthun; pogrobali smo že, zdaj bomo začeli kopati, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pojẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. 1) athmen, Mur.; sapo p., Luft schöpfen, Athem holen, C., Dalm.; komaj sapo pojemljem, ich athme kaum, Z.; — dušo p., in den letzten Zügen liegen, Dalm.; = pojemati, Cig., C., Kast.; verenden: ne daleč od njega pojemlje krvaveč zajec, LjZv.; p. kakor ribica na suhem, Str.; — schluchzen, Mur., Cig.; — 2) abnehmen (an Menge, Größe, Intensität, Kraft u. dgl.); vino pojema = že po malem iz soda teče, C.; mesec, ogenj, luč pojema, Cig.; zima, spomlad pojema, C., Zora; glas pojema, die Stimme verhallt, Cig.; draginja pojemlje, Dict.; — pojemajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); — an Gesundheit abnehmen, C.; pojema, es geht mit ihm zuende, Cig.; od lakote p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) aufessen, verzehren; vse do zadnje mrvice p.; auffressen (o živalih); krava je že pojedla, kar sem ji bil vrgel; — aufzehren, verbrauchen (von Esswaren); ves krompir smo že pojedli; — 2) p. se, sich abkümmern, sich abhärmen: p. se od skrbi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

polẹ́titi se, -im se, vb. pf. sich sommerlich zu kleiden anfangen, das Oberkleid ablegen, C.; polečen, sommerlich gekleidet (z. B. in Hemdärmeln), Mur., vzhŠt.; ali si že polečen? vzhŠt.; danes bom polečena k maši šla, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pomrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. nacheinander sterben, aussterben, absterben; vsi moji vrstniki so že pomrli; čebele so pomrle (standen ab), Cig.; — aufhören zu glimmen, verlöschen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

popíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) nacheinander wegblasen; veter je popihal pleve; — verthun: marsikak grošič smo že popihali, Cig.; — 2) p. jo, enteilen, Reißaus nehmen; — 3) ein wenig wehen: popiše veter, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poskúsiti, -kȗsim, vb. pf. einen Versuch machen, versuchen; poskusi, če se upaš! z lepo p., es in Güte versuchen; p. puško, das Gewehr probieren; p. obleko, das Kleid anprobieren, Cig.; p. kamen, behauen (im Bergbau), Cig.; — erfahren; on je že veliko poskusil na svetu; — p. se s kom, es mit jemandem aufnehmen, einen Kampf mit jemandem wagen, Cig.; — p. se za koga, sich für jemanden verwenden, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nam. poizkusiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posluževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) bedienen, M.; — 2) die versäumte Dienstzeit einbringen, nachdienen, C., jvzhŠt.; — nož že poslužuje, das Messer wird bald ausgedient haben (unbrauchbar sein), C.; — 3) p. se, sich bedienen, nk.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pospáti, -spím, vb. pf. 1) nacheinander einschlafen: vse je že pospalo po hiši; — 2) ein wenig schlafen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

postȃt, f. 1) die Reihe der Arbeiter auf dem Felde o. im Weingarten, Rib.-Mik., C.; — 2) der Theil des Feldes oder Weingartens, der von einer Reihe Arbeiter in einem Gange durchgemacht wird, der Jahn, Mur., Cig., Jan.; ženjice žanjejo široko postat, Konjice (Št.); že so tri postati izkopali, BlKr.; — deset postati vinograda, Dalm.; vinograd za dve ali tri postati, C., BlKr.; ena p. koruze (= kolikor je je n. pr. med dvema vrstama fižola), Dol.; — ein Strich Waldes (einem Besitzer gehörig), C.; — 3) die Strohreihe des Dachdeckers, C.; — 4) die Columne: vsaka stran (v knjigi) je razdeljena na dve postati, LjZv.; tudi: póstat, BlKr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

postoríti, -ím, vb. pf. allmählich abthun, Bes.; postoril sem že, kar je bilo velicega, Jurč.; na polju smo že vse postorili, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posvẹ́titi 1., -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poštenjé -á tudi poštéinje -a s
1. spoštovanje, čast: Vſzáko ospotávanye, vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; dabi náz Boug od naſſega blagá ino poſtenyá neſzreche, abarvau TF 1715, 30; Otsa, oſzlobodi náſz od pogibelli poſtenyá KŠ 1754, 175; kaj prorok vu laſtivnoj domovini nema poſtenyá KŠ 1771, 277; atila, gda vidi postenyá vrejdnoga sztarcza Leona I. Pápo KOJ 1848, 4; Csüli te od postenyá AI 1875, kaz. br. 1; ka je notri tákše dete stópilo, štero se že poštenyá návčilo BJ 1886, 4; Vſze ono, kou poſtenyej na skodo ſzlü'zi KŠ 1754, 175; kakobi nyé na poſtenyé vcſiti dáli TF 1715, 4; Csi nám vzemeio Posteinye, blágo SM 1747, 80; Kakdaje doubo Dániel poſtenyé pred Králom KM 1796, 78; Szkrb za 'zitek, postenyé bli'znyega BRM 1823, VI; dú'sni szmo za szvoje postenyé sze szkrbeti KOJ 1833, VII; Csi mi sto sáli postenyé KAJ 1848, 283; becsületére nézvést (na postenyé gledôcs) AIN 1876, 27; Nyega ſzvéto imé dersi vu pustenyi SM 1747, 88; Dr'zine naj vérta i vrtinyo vpoſtenyej dr'zijo KŠ 1754, 221; I vſzákſi vaſz znáj ſzvojo poſzoudo ládati vu poſzvecsenyej i poſtenyej KŠ 1771, 619; Nyega ſzvéto imé dr'zi vu poſtenyi BKM 1789, 182; Szlovenszko lüdsztvi ga, kak szvétca v postenyi dr'si KOJ 1914, 154; Ki ſzo zvnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; I ſzpoſtenyom ſzi nyega darüvo BKM 1789, b; Jeli bou ſzpoſtenyom tvoje vzemlo ſzhránenyé SŠ 1796, 90; Bole je szirmáki bidti z-postenyom, kak bogátci brezi postenyá KAJ 1870, 126
2. slava: Komi bojdi hvála, poſtenyé, i dika KM 1783, 6; komi bojdi dika i poſtenye na veke BKM 1789, 8; poſtenyé, moucs, i zmo'znoſzt Bougi naſſemi KM 1790, 111; I tebi poſtenyé, moj odküpiteo SŠ 1796, 7; Dika ocsi, Postenyé dühi szvétomi KAJ 1848, 9; Tebi naj bode hvála ino poštenyé BJ 1886, 4; I, gda bi dalé ſztvari diko i poſtenyé i hválo tomi ſzedécsemi KŠ 1771, 774; vsza eta na vékso diko, i poſtenyé oh blá'seno Sz. Trojsztvo KM 1783, 3; Záto ga hválimo, I poſtenyá dámo, Nyemi BKM 1789, 27; dönok szi ga z dikov i postenyom koronüvao TA 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pótlẹr, adv. = potle, hernach, Mur., Cig., Jan., Mik., Trub., Schönl., Kast., Vod. (Izb. sp.); — (= stsl.: po tolê že, Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

potŕgati, -tȓgam, vb. pf. nacheinander abreißen; na vrtu vse rože p.; gumbi so se mi potrgali; — ali ste že potrgali, habt ihr bereits die Weinlese beendet? — p. panj, die Bienen ausbrechen, Cig.; — nacheinander zerreißen, verreißen; veliko obleke p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! (praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pozaprę́ti, -prèm, vb. pf. nacheinander einsperren; zdaj so tatove že precej pozaprli; nacheinander zusperren; prodajalnice so že pozaprli.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pozaspáti, -ím, vb. pf. nacheinander einschlafen; vse je že bilo po hiši pozaspalo, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pózən, -zna, adj. spät; pozne ure; pozno je že; pozna jesen, der Spätherbst; — spätreifend: pozno sadje; — pozni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; — pozneje, später; — iz: pozden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

požéniti, -žę́nim, vb. pf. (Männer nacheinander) verheiraten; vse svoje sinove je poženil; — p. se, (nacheinander) heiraten (von Männern); moji vrstniki so se že vsi poženili.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prebáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aushalten, ertragen, Cig., Jan., Št.; vse nadloge p., Hal.-C., jvzhŠt.; bom že prebavil tudi brez tega, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Guts., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prebíjati, -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

preblȋsk, m. eine heitere Stelle am bewölkten Himmel, Podkrnci-Erj. (Torb.); zvedrilo se bo: že se prebliski kažejo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prehȃjati, -am, vb. impf. ad preiti, prehoditi; 1) durchschreiten, durchwandeln, Cig., Jan.; ves svet p., Cig.; ravan p., Levst. (Zb. sp.); skozi naše dežele so pogostoma prehajale soldaške tolpe, Erj. (Izb. sp.); — anwandeln; strah me prehaja, C.; zelena in rdeča me prehaja, ich wechsle die Farben, C.; ena težava za drugo jih prehaja, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) (von einem Orte zum andern) hinübergehen; p. na ono stran, Cig.; p. od roda na rod, sich forterben, Cig.; sich fortpflanzen, Jan., (o bolezni) Cig.; svetloba prehaja iz enega sredstva v drugo, Žnid.; — ves čas p., immer müßig umhergehen, C.; p. se, hin und her gehen, sich ergehen = izprehajati se, Mur., Cig.; napihnjen se prehaja, Guts. (Res.); ne dela, temuč sem ter tja se prehaja, Jsvkr.; p. se po svetu, umherwandern, Cig.; — 3) die Form ändern, übergehen, Cig.; p. v ravan, sich verflachen, Cig.; barve prehajajo ena v drugo, die Farben verlaufen, Cig.; — 4) vorübergehen, passieren, Cig., DZ.; — vergehen, Cig., Jan., C.; dnevi prehajajo, C.; čas je že prehajal, es war bereits über die Zeit, Mur., Cig.; — 5) p. koga, jemandem im Gehen zuvorkommen, Cig.; — übersteigen (fig.), Jan.; — moja ura prehaja, meine Uhr geht vor, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.-Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.-C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.-Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.-Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prekùc, -kúca, m. der Burzelbaum, Cig.; — der Umsturz, Mur., Cig.; p. se bliža drevesu, ki se mu že sekira pomirja, Ravn.; — (fig.) p. vina, der Umschlag des Weines, Cig.; p. bolezni, die Krisis, Cig.; die Umwälzung, der Umschwung, Cig., C.; razdvojenje med deželaki in prekuci, Škrinj.; der Abgrund, C.; prekuci ali brezni, obdan od prekucev na vseh straneh, Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

premešetáriti, -ȃrim, vb. pf. durchmäkeln, Cig.; durch Mäkeln vermitteln: veliko je že premešetaril.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prę́sti, prę́dem, vb. impf. 1) spinnen; predivo, volno p.; tanko, debelo p., fein, grob spinnen; weben (o pajku); — den Thon mittelst der Töpferscheibe ausstrecken, drehen (vom Töpfer), Cig.; piskre p., Töpfe verfertigen, Gor.; — schnurren (o mačkah): mačka prede; — aussinnen, Cig.; — 2) prede mi, ich bin in der Klemme; presneto mi je že predla, Erj. (Izb. sp.); huda mu prede, er ist in einer argen Verlegenheit, in einer üblen Lage, Cig., Jan.; tanka mu prede, er lebt kärglich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pretopíti, -ím, vb. pf. 1) = pregreti, durchwärmen, C.; pretopljeno mleko, še sladko mleko, katero je že nekoliko smetane naredilo ter v peč dejano ni se skisalo, jvzhŠt.; — 2) noch einmal schmelzen, umschmelzen; p. srebro, das Silber überbrennen, p. železo, das Eisen frischen, Cig.; pretopljeno železo, das Frischeisen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prevíti, -víjem, vb. pf. 1) durchwinden; p. jo, sich durchbringen: v Ameriki bi jo že kako previl, Bes.; p. se, sich durchwinden; — 2) umwinden, überwickeln; s trakom prst p.; — 3) anders, von neuem winden oder wickeln; otroka p., das Kind von neuem, anders einwindeln; — 4) zu sehr winden, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prevràt, -vráta, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); — der Umschwung, der Umschlag, Jan.; die Katastrophe, Cig. (T.); — der Umsturz, die Umwälzung, die Revolution, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) einer, der alles übereilt: jaz sem že nekaj skusil, ti si pa še mlad prevrat: vse bi rad naglo storil, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

približávati -am nedov. bližati se, približevati se: ár pribli'sáva Zárocsnik tvoj KM 1783, 155; ne pribli'sávaj eſzi nacsi KM 1796, 33; kak da bi Czaszar szvojemi brati na pomoucs pribli'sávao KOJ 1848, 78
približávati se -am se bližati se, približevati se: Dosztakrát sze sza-mi neszmémo nisteromi csloveki pribli'sávati KOJ 1845, 21; Eto lüſztvo ſze pribli'záva kmeni zvüſztami KŠ 1754, 13; ka ſze té dén pribli'záva KŠ 1771, 689; ovo ſztrasna Pribli'záva ſze ſzmrt BKM 1789, 454; Potomtoga bli'se k-ſzmrti, cslek ſze pribli'sáva SŠ 1796, 125; k-nyemi ſze vu poniznoj molitvi pribli'sáva SIZ 1807, 6; právo zvelicsanye Sze zdâ k-vam pribli'záva BRM 1823, 5; ali eto 73-i letami 'ze tudi k-nádi priblizáva AIP 1876, br. 3, 2; Csi ſze k-Bougi pribli'závamo KŠ 1754, 20; vüpanya, po kom ſze pribli'závamo k-Bougi KŠ 1771, 682; gda sze pogibelni obláczke pribli'sávajo KOJ 1845, 104; Pribli'závajte ſze k-Bougi KŠ 1771, 751; Pribli'závajte sze k-nyemi Z-áldovom zahválnoszti KAJ 1848, 214; gda bi ſou ino bi ſze pribli'závao k-Damaskuſi KŠ 1771, 411; Gda bi ſze pa pribli'závalo vrejmen brátve ſzáda KŠ 1771, 70; Gda bi ſze pribli'sávalo ono vrejmen KM 1796, 115; Nego gda bi se že kšoli približávala BJ 1886, 5; I gda bi ſze pribli'závali k-Jeru'zálemi KŠ 1771, 67; ſzluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; Pribli'závali ſzo ſze pa knyemi vſzi publikánuske KŠ 1771, 221; od groba, k-steromi szo 'se pribli'sávali KOJ 1845, 11
približavajóuči -a -e približujoč se: Szám sze je pa za volo pribli'sávajoucse zime v-Czarigrád povrno KOJ 1848, 78; ino mirovno pricsákajmo pribli'sávajoucsi csasz KOJ 1845, 82; Drügi dén pa idoucsi oni po pouti i kmeſzti ſze pribli'závajoucsi gori je ſou Peter KŠ 1771, 371; gda je zagledno te Angyele pribli'sávajoucse KM 1796, 16; Po nekelko lejtih szo sze hitili lüdjé pred szem pribli'sávajoucsimi Törki szvoja drága dugoványa pokopati KOJ 1914, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.-M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; (prim. it. diventare, werden).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prikipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallend oder siedend gelangen; — (fig.) do vrha p., den höchsten Grad erreichen; kadar žalost do vrha prikipi, tedaj se že veselje glasi, Npreg.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pripúščati, -am, vb. impf. ad pripustiti; 1) zulassen: zur Belegung zulassen; kobile k žrebcu, krave k biku p.; — 2) volle Euter bekommen (o kravah, kozah, kadar imajo že kmalu povreči), Cig., Jan., M., Gor.; — 3) geschehen lassen, zulassen, gestatten; — zugeben, einräumen, Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pristǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) hinzutreten; p. h komu in ga pozdraviti; p. na pomoč, zu Hilfe kommen, Cig.; k delu p., Hand mit anlegen, Cig.; zu Hilfe kommen: bližnjemu p., Bas.; da bi mu sv. Duh pristopil, Burg.; die Messe beginnen: duhovnik je že pristopil; za botra p. pri krstu, Gevatter stehen, jvzhŠt.; — prisad je pristopil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — 2) beitreten; k veri, k društvu p.; — beipflichten: p. h komu, k čemu, Cig.; p. h komu, jemandes Partei nehmen, Jan.; — p. kam, irgendwohin zuheiraten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

privóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) = pripeljati, Cig.; vsak večer privozil je ribič svoj čoln k bregu, Npr.-Erj. (Torb.); — gefahren kommen; v tem privozimo do cerkve, Erj. (Izb. sp.); hitro si privozil, Polj.; privozil je že do klanca, Levst. (Zb. sp.); — 2) durch Fahren erwerben, erfahren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

proti tudi prouti in priti in prti predl. z daj.
1. proti, za izražanje cilja, usmerjenosti: vö ſzo prisli prouti nám notri do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428; vneſſeni prti nebeſzam KM 1796, 76; I pela po szvetsztva pôti Vsze velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; med onimi lidmi, ki ſzo priti ſzuncsenomi záhodi KŠ 1771, A5a; Ár je prouti nyej bio vöter KŠ 1771, 49; vu dr'zélo Gadarenuſov, ſtera je prouti Galilei KŠ 1771, 194; ár je ta drüga prôti sztêni obrnyena KAJ 1870, 9
2. za izražanje bližine časovni meji: dönok ſzám ká'ze, ka je priti I. ſeculuma konczi piſzani KŠ 1771, 724; Hercegovinancarje szo jáko prôti zimi priprávleni AIP 1876, br. 1, 3
3. za izražanje razmerja, odnosa do česa: Prouti pak miloſcho i vſze dobro obeicsa TF 1715, 18; Gyüri i prouti tim drügim ſze je tou'so KM 1790, 74; prouti tomi ne ſztánem ni jaſz, ni Mati SIZ 1807, 4
4. za izražanje nasprotja: ino radi dobro vcſinimo zonimi, koteriſzo proti nám pregreiſili TF 1715, 30; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; Naj prouti nyemi zokornoſztyov ne ſztánemo KŠ 1754, 125; tak prouti tomi nikaj nouvoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5a; ki ſzo ſze ſzkázali poglavári prouti Pavli KŠ 1771, 416; ka ſzam i jasz mojim du'snikom prouti meni vcsinyene krivicze odpüszto KM 1783, 21; Dáj Boug, Da ne vgresim prout’ tebi BKM 1789, 4; Ne gúcsi prouti tvojemi bli'snyemi KM 1790, 110; vnouge loczné prouti meni natégnyene KOJ 1833, V; Dú'znoszti prôti nasemi bli'znyemi BRM 1823, 378; i szpametno sze dr'si preti vszakomi csloveki KOJ 1845; Ka je vsze Prôti velikoszti goszpôda 'zitka KAJ 1848, 8; Tô bráni cvetje prôti szprevêdnoj deci KAJ 1870, 19; na szlednye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; ino sta se potomtoga proti starcom že pošteno oponášala BJ 1886, 41
5. za izražanje odpora, sovražnosti: Ne gúcste eden prouti drügomi KŠ 1771, 752; vreidnoſzeje nikai proti takovoi zapoveidi necsiniti TF 1715, 18; Ti naprávlas eden ſztol, proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b; Proti tvoiemi blisnyemi krivo ne ſzvedocsi ABC 1725, A4a; ſze ſaloſztim, kai ſzem proti mojemi Bogi pregreiſil SM 1747, 38; prouti düsevnim nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; ſze Prouti vrági vojſzküjemo BKM 1789, 6; ár sze borijo proti tebi TA 1848, 5; naj sze nebori prouti ravnitelsztvi KOJ 1845, 4; szo pozváni na pomoucs prouti Szvatopluki KOJ 1848, 7; Za törke tesko proti hercegovinancom boj pelati AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

protinožnik [prọ̑tinọ̄žnik] samostalnik moškega spola

kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen; nasprotje; antipod

PRIMERJAJ: protihojnik, sprotihodnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pȗmpava, f. = popava, kompava, die Eberwurz (carlina acaulis), Jan.; Kjer sva lani rajala, Že raste letos pumpava, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan-Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.-Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.-Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben (germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.-Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.-C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.-C.; brat je sestram rad, vzhŠt.-C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razhȃjati se, -am se, vb. impf. ad raziti se; auseinandergehen; množica se že razhaja; — sich zertheilen, sich trennen: od svetlobe pred njim so se oblaki razhajali, Dalm.; — divergieren: žarki se po izstopu iz leče razhajajo, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razmáhati, -am, vb. pf. auseinanderschlagen: narodni duh je bil že krepko razmahal peroti, Zv.; — ogenj r. = mahaje razpihati, anfachen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. in Dunst aufgehen: razpuhtela voda, der Wasserdunst, Levst. (Pril.); — r. se, verfliegen: megla se je v dolinah že razpuhtela, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

réd -a m
1. red, urejenost: Poſztitiſze leipi je réd ino ſega TF 1715, 44; Réd zvelicsánsztva SM 1747, 1; prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Zvüna réda pa tim betésnim ſze ſzlü'zi KŠ 1754, 214; On je dobroga réda Boug KM 1790, 50; i ſzuncze je ober réda natúre tak potemnelo KM 1796, 110; sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogerſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; k-tomi, naj bi táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4; Du'sna ſzta na dober réd, opominati SIZ 1807, 10; tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II; Artikulusi, vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani jeſzo SM 1747, 33; Ár on vsze vlejpom rédi, moudro ravna BKM 1789, 16; Tak bode vſze zrédom slo vſzákseg hi'zi KŠ 1754, 222; Krála ſzenyo, ſtero je po rédom nyemi pripovidávao KM 1796, 78; da tak hi'so ſzvojo lepou z-rédom ravna SIZ 1807, 10; Potom z-rédom naprênoszévcsi vsze ono, ka ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1
2. kar je določeno s pravili, predpisi, ustaljenim načinom: Zdaj že na čtênye réd pride BJ 1886, 3; Po právde dokoncsanoga réda poszlaniksztvo vküpprijde AI 1875, kaz. br. 2; vtákſi réd ſzem poſztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a
3. stopnja, položaj: kákſega goder národa ino réda cslovik TF 1715, 14; kak ſze má vu 'zitki vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; Vſzáksega tak réda národ BKM 1789, 25; viſisa na c. réd popouſztva gledoucs KŠ 1771, 669; Právda tak zapovê, ka v-szoldacski réd szlisajôcsi vucitelje AIP 1876, br. 1, 2
4. rod: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161; Od prvoga réda Ábrahámovoga 'sitka KM 1796, 15; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9
5. verska skupnost, red: Czérkveni Réd KM 1790, 111; Országa cerkveni prednyarov réd sze poménsao AI 1875, kaz. br. 8; Vszi Szvéti dühovni Rédi, molte Bogá KM 1783, 92; Da i vsze dühovne Rédi, vu právoj vodi obdr'sis KM 1783, 97; Tou je szrcznejse sztálise i Réde tak razdrészelilo KOJ 1848, 17; pren. Vnougi redi, Ki vnébi jeſzo BKM 1789, 124
6. vrsta, vrstica: I. red AI 1878, 5; Razdelijo se na edemnájst redü AI 1878, 5; Kosec zkosôv veliki réd vrejže BJ 1886, 28; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; i jasz bom pitao, Da bom nyé porédi poznao KAJ 1870; V-prvom rédi sztojijo orszacski sztroski AIP 1876, br. 9, 1; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; kak vu kaksi knigaj lisztovje le'zijo redóvje csrnoga kamna KAJ 1870, 80; kſteromi ſe je vecs nikeliko haſznoviti potreibni redóv priverglo TF 1715, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rǫ̑v, -ȋ, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rzáti, rzȃm, ŕžem, vb. impf. wiehern, Cig., Jan., Mik.; Konj'či v štal'ci že rzajo ("razajo"), Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sájav, adj. 1) rußig, berußt; — 2) rußfarben: sajav leščnik, eine reife Haselnuss, Dict., Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; sajavo grozdje, t. j. tako zrelo, da že rjavi, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

samọ̑, adv. allein, nur, lediglich, ausschließlich; samo zato, nur deshalb; ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; samo eden, nur ein einziger; — samo pojdi! habe keine Bedenken und geh! — samo če, wenn nur; samo če hoče; — samo da, nur (das ist zu bedenken, zu wünschen etc.), dass —; dobro se mi tukaj godi, samo da delati moram pridno; pojdemo vsi, samo da ne bi dež šel; — samo da, wenn nur; samo da ga vidim, že mi je laže pri srcu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sámščina, f. das Alleinsein: le hitro hodi, kajti mi samščina že preseda, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

scmáriti, -im, vb. pf. zusammenschmoren: ali boste že vendar kaj scmarile? LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sedèti tudi sidèti -ím nedov.
1. sedeti: Szedeti Ülni KM 1790, 93(a); Ülni; szedeti KOJ 1833, 179; da je mogao idti vládjo i ſzedeti na mourji KŠ 1771, 111; je mogao vládjo idti i tam ſzideti KŠ 1771, 42; Navcsim te lepo szedeti KAJ 1870, 10; csi ſztoim, ali ſzedim SM 1747, 83; Idem, ali ſzidim KŠ 1754, 269; szedis na thrôni, szodecz pravicsen TA 1848, 71; tam ſzidi pri Bogi TF 1715, 22; tam ſzedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; ino ne ſzidi SM 1747, 25; tam ſzedi pri Bogi Oczi SM 1747, 44; ſzidi, ſzka'züvajoucsi ſze KŠ 1771, 628; ſzidi na deſzniczi KMK 1780, 7; Kriſztus ſzedi vnébi na deſzniczi Ocsé BKM 1789, 111; gde ſzám ſzidi BKM 1789, 43; ino ne ſzedi gde ſpotlivczi ſzedijo SM 1747, 92; Na dugi stolicaj deca sedijo BJ 1886, 3; Mirovno sêdi BJ 1886, 5; i veli vucsenikom ſzvojim: ſzedite eti dokecs molim KŠ 1771, 148; povej, naj ſzedita etiva dvá ſziná mojiva KŠ 1771, 66; gda bi on ſzedo pri ſztoli KŠ 1771, 28; I niki cslovik je ſzedo KŠ 1771, 386; Pri sztoli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; pren. teda bode ſzedo na ſztouczi dike KŠ 1771, 85
2. biti navzoč: gda ſzidis vhi'zi KŠ 1754, 4; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6; vnebéſzi zaprt ſzidi KŠ 1754, 155; Szedi vu predvori sütavczov TA 1848, 8; ſteri vu ſzmrti ſzencze dr'zélaj ſzidijo KŠ 1754, 12b; ki ſzidijo na liczi zemlé KŠ 1771, 244; kucsa, v-steroj poszlavci szedijo AI 1875, kaz. br. 2; tak da bi na vsakoj betvi sedela stvár AI 1878, 3; Vſzáki dén ſzam pri váſz ſzedo KŠ 1771, 91; Ki je vgrobi ſzedo BKM 1789, 95; Mária je pa vhi'zi ſzedejla KŠ 1771, 304; vſzi, ki ſzo vu tanácsi ſzedeli KŠ 1771, 358; kokósi szo na drejvi szedeli AI 1875, kaz. br. 7
sedéči tudi sidéči -a -e sedeč: je ſzin cslovecſi ſzedécſi KŠ 1754, 113; Kriſtus, na deſzniczi Bo'zoj ſzidécsi KŠ 1754, 5a; kráo tvoj ide ſzedécsi na oſzelnicze 'zrbéti KŠ 1771, 307; Szedécsi sze negugaj KOJ 1845, 26; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi KŠ 1771, 12; Csi je pa drügomi tam ſzedécsemi kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; zvelicsanye Bougi naſemi tomi ſzidécsemi na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 779; Priſzpodobni je kdeczi na pláczi ſzidécsoj KŠ 1771, 36; vido je ednoga csloveka ſzedécsega na máuti KŠ 1771, 28; i molili ſzo Bogá ſzidécsega na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 801; najsla ſzta ga vu Czérkvi ſzedécsega KM 1796, 92; I vidila je dvá angyela vu bejli odevkaj ſzidécsa KŠ 1771, 332; vö jo potégnovſi ribicske na breg, i ſzedécsi ta dobra ſzo vo ſzpoubrali KŠ 1771, 46
sedéči -a -e sam. sedeči: ali za volo priſzege vküp ſzedécsi zapovedao je dati KŠ 1771, 47; dáo je je vucsenikom, vucseniczke pa tim ſzedécsim KŠ 1771, 283; Kráo glédat te ſzedécse KŠ 1771, 72; i napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

shȃjati se, -am se, vb. impf. ad sniti se; 1) zusammenkommen, sich zusammenfinden: pod lipo se shajajo možaki; sich versammeln: ljudje se že shajajo pred cerkvijo; s. se s kom, mit jemandem Zusammenkünfte haben; — vse se shaja v to, alles kommt darauf hinaus, Cig.; — 2) sich ergehen, Jan.; Notri se shaja Marko mlad, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

shóditi 1., -hǫ́dim, vb. pf. 1) = pohoditi, zusammentreten, M., C.; — shojena pot, abgetretener Weg, Cig.; tod je že shojeno, jvzhŠt.; — 2) durch Gehen abnützen: s. črevlje, Cig., Jan.; — 3) s. se, sich müde gehen, Cig., Jan., vzhŠt.-C.; preveč sem se shodil, Mur.; shojen, vom Gehen ermüdet, Cig.; spehan in shojen, Jurč.; — prim. izhoditi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

shóditi 2., -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen: otrok je že shodil; vom Krankenlager aufstehen: ni upati, da bi še kedaj shodil, Mur., Cig.; vstani in shodi! Ravn.; dekle je vstajalo in shodilo, Ravn.; (nam. vzh-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sìv, síva, adj. grau; sivi lasje; sivi oblaki; siva krava; — ves siv je že, er hat schon ganz graues Haar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sivẹ́ti, -ím, vb. impf. grau werden; lasje mu že sivijo; — megla sivi, der Nebel gefriert zu Rauhreif, es bildet sich Rauhreif, Z., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skápati 1., -kȃpam, -pljem, vb. pf. tröpfelnd abrinnen; voda je skapala s strehe, Z., M.; abfallen: listje je skapalo z drevja, Cig., Svet. (Rok.); hruške so že vse skapale, die Birnen sind schon alle nach und nach vom Baume herabgefallen, Mur.; poslopje je skapalo (ist allmählich zugrunde gegangen), Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skòro prisl.
1. skoraj, kmalu: Merjém ſzkoro SM 1747, 78; Piſzani je pa vu vrejmeni Klaudius Czaſzara, ſzkoro po prvom KŠ 1771, 624; On szkoro scsé kvám priti BKM 1789, 12; da bi szkoro volo meo oditi KOJ 1848, 42; ár sze nyega szrd szkoro pode'zgé TA 1848, 3; prászke ogen 'ze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3
2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: vkom pa ona ſztoji, ſzkoro rávno tak ne vej KŠ 1754, 5a; da ſze ſzkoro vteliki rázlocsni jezikmi vidije té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Tü szo sze oni na vecsféle szkoro szame szlovenszke národe namerili KOJ 1848, 7; Eden centimeter szkoro malo dugsi od 1/2 páleca AI 1875, kaz. br. 6; Na Nemškom so vuké skoro že ztrebili AI 1878, 9; Skoro pri vsakoj hiži jé oča, mati BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sǫ̑d, adj. gerade (math.), Cig. (T.), C.; soda števila, gerade Zahlen, Cel. (Ar.); sodo ali liho? ("sodaliho") gerade o. ungerade, Notr.; (prim. sod al' par? jvzhŠt.; tu se je pravi pomen že pozabil); — prim. sodev.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sǫ́držica, f. dem. sodrga; der Plunder: vsako sodržico sem že prenašal na Kranjskem, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.-Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; (nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

spádnoti spádnem dov.
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

správljati, -am, vb. impf. ad spraviti; 1) auszusöhnen suchen: že dolgo spravljam brata, pa ju ne morem spraviti; — 2) aufbewahren: denar v omaro s.; s. (= ne razsipavati), ogr.-Valj. (Rad); — einheimsen, einbringen: koruzo, mrvo s.; platno s., die Leinwand von der Bleiche nachhause schaffen, C.; — 3) schaffen, bringen: kamenje s pota s.; otroka spat s.; v nesrečo s. ljudi; na dan s. kaj; po hiši s., im Hause (im Zimmer) aufräumen, jvzhŠt.; — s. se, sich anschicken: s. se na pot, k delu; na drevo se s., sich auf den Baum emporarbeiten; — 4) s. se, Umgang haben: z razumnimi ljudmi se s., Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

spŕhniti 1., -pȓhnem, vb. pf. 1) auffliegen, Habd.-Mik.; — 2) ausbrechen (v. Ausschlag): osepnice so že sprhnile, Gor.; (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih-Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

stę́ti se, stámem, stmèm se, vb. pf. gerinnen, coagulieren, Jan., Cig. (T.); scvrta mast se stame, je že steta, jvzhŠt.; loj se je stel, C.; kri se stame ("steme"), Slom.-C.; steta kri, Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

strúpiti 2., -im, vb. pf. zerschlagen, zertrümmern, zerstückeln, Cig., Jan., C., Z.; okna s., Bes.; Drumljica moja Je že strupljena, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

svátovščina, f. 1) die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan.; na svatovščini biti, Cig.; — 2) die Verlobung: svatovščino delati, Hal.-C.; — 3) coll. die Theilnehmer an einer Hochzeit, Škrinj.-Valj. (Rad); Že postljica postlana, Je svatovščina zbrana, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

svet2 [svȅt svẹ́ta] (svjet) samostalnik moškega spola

nasvet, svetovanje
posvetovalni zbor, (mestni) svet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

svẹtlíti, -ím, vb. impf. 1) glänzend machen, Cig.; polieren, Guts.-Cig.; wichsen, Jan.; škornje s., die Stiefel wichsen, Zora; — licht, hell machen, Cig., Jan.; — 2) s. se, licht, hell werden, Cig., Jan., Z.; preden se je jelo svetliti, vor Anbruch des Tageslichtes, Cig.; od severne strani se že svetli (n. pr. po nevihti), Z., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Sveto pismo -ega -a s stvarno lastno ime Sveto pismo: S. Piſſmu im. ed. tudi huali Suſanno ǀ kakor S: Piſsmu im. ed. pravi ǀ S. Piſmu im. ed. pravi od Iacoba, inu od Eſova ǀ S. piſmu im. ed. yh imenva otroke hudizhave ǀ kakor S. Piſſum im. ed. nam hozhe dati ſaſtopit ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma rod. ed. ǀ Kakor is svetiga piſsma rod. ed. ſe doli vſame ǀ vuzhi takorshen vuk kateri je ſuper S. Piſſmu daj. ed. ǀ on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu tož. ed. Stariga, inu Noviga Teſtamenta ǀ Leta kateri S. Piſſmu tož. ed. je bral ǀ berite S. piſsmu tož. ed. ǀ berem v' Svetim Piſſmi mest. ed., de Abram en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ to reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi mest. ed. ǀ samerkam v'S. Piſmi mest. ed. en lep ſpomin ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu mest. ed. samerkane 4. ſuſebne ſkale ǀ Vſe letu hozhem s'Svetem Piſſmam or. ed. iskaſat ǀ leto poterdem s'S. piſsmom or. ed. Zvezo Svéto písmo, ki je kalk po nem. Heilige Schrift, kot pojasnilo naslova uporabi že Dalmatin v Bibliji 1584.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

škofski -a prid. škofovski: tudi Shkoffiskim mest. ed. m ſtanu je ſvetu shivil (III, 55) Medglasni -i- je verjetno hiperkorekten. Pridevnik ṡhkofṡki ‛episcopalis’ navaja Kastelec-Vorenc. Nastavek škofijski ni verjeten že zato, ker besede škofija pri Janezu Svetokriškem ni; → škof.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šóla tudi šóula -e ž šola: Schola Soula KMS 1780, A8; Soula Oskola KM 1790, 94; je mladini sola potrejbna KOJ 1845, 7; Pokedob pa soula nikaj nevalá KOJ 1845, 8; šôla BJ 1886, 3; Stampana z-kraleſzkimi visnye Soule piſzkmi KM 1790, 1; Z dopüſcsenyom Králeſzke Viſzoke ſoule Stamparie KM 1796, 1; huj vo z-sôle KAJ 1870, 8; gda bi se že kšôli približávala BJ 1886, 5; gda bi Soulo poſztavo KŠ 1771, 101; da bi ſzamo mogla hoditi v-ſoulo KM 1790, 60; vucsenik more vsoulo priti KOJ 1845, 8; vucsenik knige neszé vu sôlo KAJ 1870, 6; deca naj nepresztano v-sôlo hodi AI 1875, kaz. br. 8; vſzak dén ſze tükajoucsi vu ſouli KŠ 1771, 401; sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Sôle sze odpréjo AI 1875, kaz. br. 8; na národni soul haszek KM 1790, 1; za vesznicski sôl drügi zlôcs KAJ 1870, 3; za národne šole AI 1878, 1; za vesničke šolé BJ 1886, 1; vſolai nasſih moucs je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; pren. Natúre i miloſcse ſoula BKM 1789, 2; Eti, v nebeſzkoj sôli Na veke zvisávam BRM 1823, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

štèrc 2., štérca, m. = berač, Mur., Cig., vzhŠt.; zdaj že vsak š. kadi, Slom.; — prim. nem. Sterzer = Müßiggänger, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šušmár, -rja, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig., Jan., ZgD., LjZv., Kr.; Že bukve vsak šušmar daje med ljudi, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

takọ̑, adv. 1) so, in der Weise; tako-le, so, auf folgende Weise; prav tako, gerade so; tako mi Bog pomagaj! so mir Gott helfe! tako ali tako, in dem einen und dem anderen Falle; — v mesto pojdem tako ali tako, auf die eine o. die andere Art; sama bi bila že tako ali tako prebila, Erj. (Izb. sp.); — 2) ohnehin: saj tako sam pridem; to je že tako dognana reč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Teodolinda ž osebno lastno ime Tevdelinda: Ta tryetia je bila Theodolinda im. ed., katera ſvojga Krajla Agilulfa, inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Tevdelínda (570/575–627), žena langobardskega kralja Avtarija in kasneje Agilulfa, po rodu Frankinja in torej že kristjanka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tȋsti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tọ́lik, adj. so groß; — tọ́liko, soviel; kolikor toliko, wieviel es auch sei; ravno toliko, ebensoviel; toliko bolj, umsomehr; toliko da, kaum; toliko da sem mu pokazal, že me je začel kregati, jvzhŠt.; knapp, mit genauer Noth: toliko da sem obvisel; toliko da ne, beinahe; toliko da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; — toliko ga je ljubil, so sehr hat er ihn geliebt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.-C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trǫ̑p 1., m. die einmalige Ladung der Weinpresse, der Presskuchen, C., M., Dol., BlKr.; koliko tropov si že naprešal? Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.-C.; — 2) klopfen, ogr.-M.; t. na vrata, ogr.-C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

učílọ, n. 1) das Lehrmittel, Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad), nk.; — 2) der Unterricht, Jan., C., Ben.-Mik.; — die Lehrmethode, Cig., Jan., C.; — die Abrichtung: junec je že dober za učilo, Gor.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

urè, adv. = že, uže, Notr.-Met., Rib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras-Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.-M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.-Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.-Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.-Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.-C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

utẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad utepsti; 1) mit Koth beschmutzen, ogr.-C.; obleko u., Cig.; prim. otepati; — 2) u. se, sich abmühen, sich plagen, Jan.; — 3) utepa (-plje) se mi, ich muss es büßen; zdaj se ti tvoja hudoba utepa, Ravn.; tako hudo se že zdaj Jakobu njegova zvijačina utepa, Ravn.; njegova trma se mu bo še utepala, Gor.; kmalu se mu bo utepalo, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.-Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

uže člen. že: tem kateri imajo ſoditi ſim vshe lepe shenkinga poſlal ǀ volnu muvupash taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo, kaj hozhes rezhi ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil ǀ kadar uſhe ty hudizhi bodo zhakali na vaſho duſho ǀ taistu je ushè ta hudi poſsedel ǀ Iudesh iskariot ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ Kakor je bila na ta reuni ſvejt prishla, je vse bila troshtu Boshijh nepolnena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

včenjé -á s
1. učenje, poučevanje: Szlepoſzt je bilou vcſenyé BKM 1789, 59; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III; Vcsenyé sze z-molitvami zacsne KOJ 1845, 9; I k-csemi je tomi vcsenyé KAJ 1870, 9; kopalinya vcsenyé AIN 1876, 9; Že je vo včenyé BJ 1886, 4; Bandii vcsenyá nêtrbê KAJ 1870, 9; ki rázlocske csinijo prouti vcsenyej KŠ 1771, 485; Právo volo dáj k-vcsenyej nám KOJ 1845, 123; Včenyei je konec BJ 1886, 3; ſze nyim vnouſa, za vcſenyé otrouk ſzvoih skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; i ſoulo mladénczom na vcsenyé poſztavo KŠ 1771, 101; Nagibanye na Vcsenyé Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, VII; sze je sztrosek nej vnou'sao na vcsenyé otrokov KOJ 1845, 6; Včenyé verno poslušam BJ 1886, 6; Kakda vu vcsenyej KŠ 1754, 19; i pravo nyim je vu vcsen-yej ſzvojem KŠ 1771, 111; lagoje naprejidejnye, ſtero vu vcsenyej KM 1790, 18; pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; csüdivao ſze je nad vcsejnyem nyegovim KŠ 1771, 74; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9
2. nauk: Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; ka je tou za nouvo vcsenyé KŠ 1771, 396; ka náſz vcsi vcsenyé Kriſztussevo SIZ 1807, 9; ſtera je od vſzega ſzveita moudroſzti ino vcſenyá vékſa TF 1715, 5; Nyegovoga vcsenyá cséſzt KŠ 1754, 102; Stero on ká'ze 'znyegovoga I. Vcsenyá KŠ 1771, 102; gúcsali ſzo od Kriſztuſovoga vcſenyá KM 1796, 84; Naſo pamet Knebeſzkomi vcſenyej prigni BKM 1789, 149; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; Krivo vcenyé tiraj od náſz SŠ 1796, 3; ino nám na edno lejpo vcsenyé SIZ 1807, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vèč prisl.
1. več, izraža večjo količino, mero: a) s samostalnikom: katechiſmus, kſteromi ſzeje vecs nikeliko redov priverglo TF 1715, 9; i neiga vecs Bogouv SM 1747, 79; Nej je vucsenik vecs od vucsitela KŠ 1771, 185; Jeli je vecs Bo'sánſzki Perſon KMK 1780, 3; ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vecs od ednoga nigdár neszmi vö KOJ 1845, 9; kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; naj vecs szile nedela cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8; Psi več plemenov májo AI 1878, 8; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica, indri pa več BJ 1886, 7 b) z glagolom: Ka eſcſe vecs zapovidáva KŠ 1754, 66; nej je 'zitek vecs, liki hrána KŠ 1771, 20; ár me vecs te'sijo moji grejhi, liki vsze telovne boleznoszti KM 1783, 186; kaſzem cſinio, Cſiniti neſcsem vecs BKM 1789, 386; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10
2. izraža časovno omejitev: Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; dabi ti 'zivoucſi ne bi vecs ſzebi 'ziveli, nego tomi, ſteri KŠ 1754, 120; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; i nenáide sze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vèče, adv. = več: 1) mehr, ogr.-C., Goriš.-Levst. (M.); — 2) že, uže: čakam veče tri dni tukaj, Goriš.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vedríti, -ím, vb. impf. 1) aufheitern, Cig., Jan.; — v. se, sich aufheitern: že se vedri; nebo se vedri; — heiter stimmen, erheitern, Cig., Jan.; one same nam glave vedre, Preš.; — 2) = kje pod streho čakati, da neha dež; — 3) vedri me = mudim se, ko čakam, da bi nehal dež, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vẹ̑ja 1., f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.-C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) (das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi-C., Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vę́kati, -kam, -čem, vb. impf. laut weinen, jammern, schreien; Vsi tarnajo, zdihavajo, Solzice toč'jo, vekajo, Npes.-K.; silno so jokali in vekali, Jap. (Sv. p.); Tam dekle že vse večejo, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.-Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vę́ntati 1., -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.-C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vȋd, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.-Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht (arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vȋdez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vö̀ prisl. ven: ete ne mecse vö vragé KŠ 1771, 39; kaj ſzmo vö zmertuka po'zmécsani bili KŠ 1771, 529; Meſſa je vö KM 1783; Sztoupi vu me ſzrcze, Vö zſtale, i vö zjaszlaj BKM 1789, 13; hüj vö z-sôle KAJ 1870, 8; Že je vö včenyé BJ 1886, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vö̀ra2 -e ž
1. ura, časovna enota: Hora Vöra KMS 1780, A8; Vöra KMS 1780, A3b; Vöra Óra KM 1790, 94; i vöra je 'ze prisla KŠ 1771, 48; Vöra že bije BJ 1886, 3; i okoli vöre ſzo ládje trtyé pretrpeli KŠ 1771, 635; Vsze tô od miniszter 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi naprêdáno AI 1875, kaz. br. 2; i ozdravlen je te poibics od tiſzte vöre KŠ 1771, 57; I ozdravo je ſzluga nyegov vu onoj vöri KŠ 1771, 25; Ob 11-toj vöri kral zacsévcsi csteti AI 1875, kaz. br. 1; i teliko vör ti zaman zahodis KM 1783, 288; 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8; Prigoudilo ſze je pa, liki po tri vöre csaſzi KŠ 1771, 354; Rad je steo v-práznih vöraj dobre knige KOJ 1845, 5
2. v zvezah: posleidna, skradna, smrtna vöra čas smrti: dare naſſa poſzleidnya vöra TF 1715, 30; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; Gda pride ſzmrti vöra BKM 1789, 19; Mo düso na ſzkrádnyoj vöri Porácsam tebi KŠ 1754, 269; je na ſzmrtnoj vöri etak zdihávao KM 1796, 54; i vu vöri ſzmrti naſſe KM 1790, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vrè, adv. = uže, že, Rib., BlKr., ogr.-C., Podgorje (Ist.)-Erj. (Torb.); ("vurè", Alas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vrè prisl. že: Tak i od eti rejcsi vre BKM 1789, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vsakojàčki -a -o prid. vsakovrsten: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo drži BJ 1886, 7; Jezik je izda vszakojacskoga nasztávlanya skér KOJ 1833, VIII; Vſzakojacsko 'saloſzt od ſzébe odvr'si SŠ 1796, 78; ki ſzo vſzakojacsko ſtejnye vküpe prináſali KŠ 1771, A3a; zvſzakojacskim tálom zácsali grizti KŠ 1771, A2b; napój mojo volo vszakojacskom dobrotom KM 1783, 122; zapouvid, Stero mores doprneſzti vſzakojacskom meſzti BKM 1789, 183; Vſzakojacske ſzküsnyáve SŠ 1796, 51; vszakojácske imenitnejse csészti prisavczom prepüszto KOJ 1848, 33; Vſzakojacski grejhov tá nihánye SŠ 1796, 20; je pobüdo vſakojacske mo'záke KŠ 1771, A4b; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4; kabi vſzakojacskimi jezikmi gúcsali KŠ 1771, A4b; vidilo sze je nyemi nász z-vszakojacskimi nevolami pohájati KOJ 1833, IX

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vúk -a tudi -á m volk: Luther kakti szpláseni vuk sze potaji KOJ 1845, 57; Vuk (vučica) AI 1878, 9; vidi vuká idoucsega KŠ 1771, 300; kaj prido vuczké med váſz KŠ 1771, 406; Dá meni pocſinouti Od tátov i od vukouv BKM 1789, 161; váſz posilam med vuké KŠ 1771, 32; Na Nemškom so vuké že ztrebili AI 1878, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

začę́ti, začnèm, (záčnem), vb. pf. anfangen, beginnen; z. pijančevati; začelo je goreti; den Anfang machen: nihče neče z.; kdor je začel, naj dokonča; začę́ti kaj: z. vojsko s kom, jemanden bekriegen; z. kupčijo, ein Geschäft eröffnen; z. pravdo, einen Process zu führen anfangen; — z. se, den Anfang nehmen; kadar se začne spomlad, wenn der Frühling anbricht; kadar se vojska začne, wenn ein Krieg ausbricht; maša se je že začela, die Messe hat schon begonnen; tako se je začela nova šega, so entstand die neue Sitte.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zádrska, f. das Losbrechen eines Sturmes, (fig.) eines Zankes: vreme že od jutra išče zadrske, pa nemara bo vendar previselo, BlKr.-M.; znala sem, da ne bo danes brez zadrske, ker je nasajen (namr. mož), BlKr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zahrȋbje, n. die Gegend hinter den Bergen: Napoleonova zvezda je že v zahribju, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zȃjčjak, m. 1) klobuk iz zajčje volne, Savinska dol.-Pjk. (Črt.); za kosmate zajčjake že malokdo ve, Zv.; — 2) der Hasenkoth.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zakídati, -kȋdam, vb. pf. durch die Handlung des Schaufelns zudecken, zuschaufeln; z. jamo, Cig.; — mit Koth verstopfen: lastovka gnezdo zakida, Levst. (Zb. sp.); — z. se, sich verstopfen (von der Nase): nos se mi je zakidal, zakidan nos, jvzhŠt.; oči so že vse od cestnega praha zakidane (verunreinigt), Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zakrížati, -am, vb. pf. mit einem Kreuze bezeichnen, Cig.; drevesa z. (abplätzen), Cig.; čebele v duplu z. = križ zasekati v duplo v znamenje, da so že najdene, Levst. (M.); zakrižan pajek, Škrinj.; = z. se, sich bekreuzen, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zamràz, -mráza, m. der Anfang der kalten Jahreszeit: bilo je že v zamraz, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zanẹ́miti se, -im se, vb. pf. eig. verstummen: das Bewusstsein verlieren: komaj sem bila tri dni v vročinski bolezni, že sem se bila zanemila, BlKr., UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zanǫ́htiti se, -nǫ̑hti se, vb. pf. 1) zanohti se mi, = zanohta se mi, C.; — (fig.) z. se komu, unter die Nase rauchen, verdrießen: gotovo se mu je že spet nekaj zanohtilo, C.; — 2) zanohti se mi, ich bekomme hinter einem Finger- oder Zehennagel ein Geschwür, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaprę́gati, -am, vb. impf. ad zapreči; anspannen; hlapec že zaprega.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zarásti -rastém dov. zarasti, porasti: je gornya i dolnya szlovensina z logámi zarászla KOJ (1914), 96
zaràščeni tudi zaràstšeni tudi zaràšeni -a -o
1. zarasel, porasel: onoga z-nerodne zaraſcsene zemlé naj iſcse KM 1796, 7; i sz tem vcsino zarasztseno zemlo obnyivati KOJ (1914), 105; Ništeri so že ztrávov zarašeni BJ 1886, 26
2. kosmat, neobrit: Sztárim, i zarasztsenim mou'som bi zahmán gúcsao KOJ 1833, XVI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zasópsti, -sópem, vb. pf. 1) mit der Athemluft erfüllen, Z.; zasopena izba, ein dunstiges Zimmer, Št.-C.; — 2) einen Athemzug thun; — 3) z. se, sich außer Athem laufen, gehen etc., Mur., Cig., Met.; ves zasopen, Levst. (Zb. sp.); bil je že silno zasopen, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zatòp, -tǫ́pa, m. 1) die Überflut, die Überschwemmung, Cig., Jan., C.; zatop me obdaja, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) das Haff, Jes.; — 3) der Untergang, Jan.; — koliko let je že zbežalo v z.! Bes.; — 4) z. samoglasnice, die Elision, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaužíti, -žȋjem, vb. pf. verzehren, genießen; — die geweihte Hostie bei der hl. Messe genießen, M.; duhovnik je že zaužil, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zavȋrati 1., -am, vb. impf. ad 1. zavreti; anfangen zu sieden: mleko že zavira.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anzünden; hišo komu z.; pipo (lulo) si z.; — z., losbrennen, abbrennen: top z.; — z. se, sich entzünden; — 2) durch Brennen verbrauchen, verbrennen; vsa drva smo že zažgali; — 3) z. se, sich verbrennen: zažgal sem se, ich habe mich durch das Feuer verletzt, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zdávnaj, adv. längst; to sem že z. pozabil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zdẹ́vati 1., -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zelèn, -éna, adj. grün; drevje je že zeleno; zelena klaja, grünes, frisches Futter; zeleno sadje, grünes, unreifes Obst; zeleni sir, der Kräuterkäse, Cig.; ves z. je v obraz, er sieht grün und gelb aus, Cig.; z. konj, ein Schimmel, Rib.-M.; z. pes = ein unmögliches Ding, Cig.; — tudi: zélen, -éna.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zgáziti, -gȃzim, vb. pf. zusammentreten, ertreten, Cig.; zdaj so ljudje že zgazili sneg po cesti, zdaj je že zgaženo, da je moči laže hoditi, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zȋster, adv. zwar, Kor.-Mik.; (= stsl. za isto že).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zjutru prisl. zjutraj: s'jutru sgudaj vſtaneio ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi Zapis s'jutro je ali hiperkorekten ali vpliv gorenjščine. Prislov zjutru je nastal analogno po razmerju → blizu – → blizi iz zjutri, kot se je izgovarjalo → zjutraj. Da je končni -aj prek -ej že prehajal v -i, sklepamo iz zapisov snotri za → znotraj (Tomšič 1930: 4).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zlobíti, -ím, vb. impf. 1) böse machen, Mur.; — 2) z se, zürnen, wüthen, sich ärgern, Meg., Mur., Cig., Jan.; zakaj se ajdje zlobe? Dalm., Trub.; tako divja ino se zlobi ta svet, Trub.; — 3) z. se, drohen, C.; z. se komu, Jarn.; zlobi se mu, da ga bo otepel, da mu bo hišo podžgal, Fr.-C., Savinska dol.-DSv.; — 4) z. se, großthuend versprechen: že dolgo se zlobi, da bo v mesto šel, C.; 46 let se je ta tempelj delal, in ti se ga zlobiš v treh dneh postaviti? Ravn.; Tam se mladenič ne zlobi Biti modrejši kakor ti, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zmrzováti, -ȗjem, vb. impf. gefrieren; voda že zmrzuje; nocoj bode zmrzovalo; — frieren, großer Kälte ausgesetzt sein; celo noč sem zmrzoval na straži.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

znanje [znȃnje] samostalnik srednjega spola

sorodstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

znàti znám nedov.
1. znati, vedeti: Jelie potreibno katechismusa vſze tále znati TF 1715, 48; Jasz govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; pa dönok neznas vogrszkoga jezika KOJ 1833, XIX; Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9; da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; niti steti neznájo KOJ 1845, 110; Opice jáko znájo plezati AI 1878, 6; da bom kêm hitrê csteti znao KAJ 1870, 6; ali že je molitve znála BJ 1886, 4; Geto ſzo nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5
2. z nedoločnikom izraža možnost uresničitve dejanja: Ár mála moucs malo zná opraviti KOJ 1833, XIV; zná temno pôt be'zája szkoncsati KAJ 1848, III; Po novom leti, zná bidti ecse prvle AI 1875, kaz. br. 8; Vremena-recs zná znamenüvati AIN 1876, 45; (lisica) zná se okrásti v kurečnjek AI 1878, 9; Neznamo mi tebi nikaj plácsati BKM 1789, 36; Csi znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; ſzi lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Ki szo znali tü osztáti KOJ (1914), 97
3. vedeti: trbej je znati, grejhov odpuscanye KŠ 1754, 207; Vſzákomi ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; Ka sze dosztája znati KOJ 1833, 104; Kak sze zovém, znati scéjo KAJ 1870, 5; cslovek nemore znati, ka sze pripeti AI 1875, kaz. br. 7; Vsaka stvár nas napeláva več znati AI 1878, 3; dobro znám, kaje nei znamenye Tela TF 1715, 40; Dokecs bom ſiv, Neznam dobro SM 1747, 72; ti ſzám Me obarjes, jaſz tou znám KŠ 1754, 246; I gde Neznam BKM 1789, 403; Znam, ka je pogübelnoſzt BRM 1823, 9; Znam jasz, v-kom verjem KAJ 1848, 4; to jaz dobro znam AI 1875, kaz. br. 71; Znam, ka se naš vučitel veseli BJ 1886, 6; Odkud ti tou znás TF 1715, 37; Odkud pa znás KŠ 1754, 181; Neznas, ſtero vöro v-skrinyo te denejo SŠ 1796, 40; Vêmda znás Ka od bundasa vecs neves KAJ 1870, 10; csi glih znás, ka jasz szam dobro namêno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; Bogá nai csini, kak zná SM 1747, 72; On Zná dobro KŠ 1754, 263; Ár zná Ocsa vas KŠ 1771, 18; Ár cslovik toga nezna BKM 1789, 19; Ki doſzta gucsi, ali doſzta zná KM 1790, 16; Niscse toga nezna gde nyemi je mrejti SŠ 1796, 12; ki ſzo, neznamo od koga, doubili Biblio KŠ 1771, A5a; Neznamo gda merjémo SŠ 1796, 91; Mi nikaj z nyou neznamo SIZ 1807, 18; ali neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; ár neznajo, cſinijo KM 1783, 77; naj nezna lejva tvoja KŠ 1771, 18; naj znás pravicsno povedati KM 1783, 147; Naj pa znáte, kaj obláſzt má KŠ 1771, 28; i bodeta znala, kai je dobro SM 1747, 6; i nebodte znali KŠ 1771, 43; Zagvüsno záto znaj vſza hi'za Izraelſzka KŠ 1771, 347; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocſen odküpleni KŠ 1754, 119; Znájte, ka je on právi Boug BKM 1789, 7b; Da bi biu pak dobro znao TF 1715, 8; dabi vi ználi, kai vi ſitek vekivecsni mate SM 1747, 22; Da bi pa znali, ka je tou KŠ 1771, 38; Goſzpodne, znao ſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Ár je nej znao, ka bi gúcsao KŠ 1771, 129; da je 'se nej znála csidna je KOJ 1848, 3; I dönok obarvati néznao Nyega KAJ 1848, 4; i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
4. poznati: ti znás moje ſohkoſzti SM 1747, 69; naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; Bosje Zapoveidi more dobro znati SM 1747, 89; je potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; znás, i vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná BJ 1886, 8; Csi pa znamenite grejhe známo KŠ 1754, 199; Ar stere je od vekivekoma znál SM 1747, 30; da ſzo ga vſzi lidjé nej znali KŠ 1771, A4b; neznam váſz KŠ 1771, 84; ſteroga vi neznate KM 1796, 95; one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; poganye, ki neznajo Bogá KŠ 1771, 619; ki imé tvoje znájo TA 1848, 7; Po'zelejnya ne bi znao KŠ 1754, 65
5. oznaniti: Gábriel Márii znati dao BRM 1823, 10
znàti se znám se
1. znati se: Pokedób sze zná vogrszki Jezik hváliti KOJ 1833, IIII; Tu sze zlehkôtiti zná Bremen KAJ 1848, 6; ka sze zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; szo sze znali zjedinati KOJ 1833, IX
2. vedeti se: sze prav nezná KOJ (1914), 99; da sze nebi znalo, gde je pokopan KOJ 1848, 5
3. poznati se: Tiſzti vucsenik ſze je pa znao zviſesnyim popom KŠ 1771, 325
znajóuči tudi znajóči -a -e vedoč, poznavajoč: Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ete pa znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; grejhe, ſtere ſzam znajoucs ali neznajoucs vcsino KM 1783, 67; Znajôcs, kâ mi tu dobro bô KAJ 1870, 5; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; I tou csinte, znajoucsi vrejmen KŠ 1771, 478; bilou vogrszki znajoucsih Szlovenov KOJ 1833, XVI; ár znajoucsim právdo gucſim KŠ 1771, 461; vſzakojacske jezike znajoucse mo'záke
znàvši -a -e ker je vedel, poznal: On pa znavſi nyihovo ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 140

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ztrébiti -im dov. iztrebiti: Vsáki čemérnati náras more se ztrebiti AI 1878, 47; Na Nemškom so vuké skoro že ztrebili AI 1878, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) verführen, Mur., Cig., Jan.; — 2) anführen, hintergehen, betrügen, Cig., Jan., C.; o goljuf, dvakrat me je že zvodil! Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žába, f. 1) der Frosch; zelena ž., der grüne Wasserfrosch (rana esculenta), Erj. (Ž.); morska ž., der gemeine Seeteufel o. Froschfisch (lophius piscatorius), Erj. (Ž.); groba ž. = krastavica, C.; žaba se reka malim otrokom: oj ti žaba mala ti! ta žaba (= der Fratz) že hodi! — 2) = žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., C.; — 3) der Reiber (ein um einen starken Stift bewegliches Stück Holz an den Fenstern, um es zuzuhalten), Pot.-Cig.; — 4) die Spule, durch welche der Strick geht, der den Wiesbaum aufs Heu drückt, Z.; — 5) eine Maulkrankheit der Pferde, C.; — pl. žabe, = želve, die Scropheln, Bleiw.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

že prisl. že: ako ſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli TF 1715, 8; Tak ſe henyai ſaloſzt SM 1747, 77; Tak, da je 'ze cslovik neſzpodoben na dobro delo KŠ 1754, 72; za ſteroga volo ti je 'ze ſzprávleni KŠ 1771, A7b; 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; Pri tüváriſtvi je pa du'sen 'se nadale SIZ 1807, 9; Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; v-deli 'Ze tu pôt nyegova KAJ 1848, 4; ka bi Szvatopluk vcsino, da 'se nebi prhno KOJ 1848, 10; 'ze sztánem, veli Goszpôd TA 1848, 9; I znáno je 'ze vszákomi KAJ 1870, 6; Na spanyolszkoj zemli 'ze tri leta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; Dedek ino babica sta že dávnostara BJ 1886, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

že [žẹ̑] členek

že

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

že čl. ♦ P: 10 (TT 1557, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TC 1574, DJ 1575, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

že naprej [žẹ̑ naprẹ̑j] (že vnaprej) prislovna zveza

že vnaprej

PRIMERJAJ: že poprej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

že poprej [žẹ̑ poprẹ̑j] prislovna zveza

že vnaprej

PRIMERJAJ: že naprej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

že vnaprej

GLEJ: že naprej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žè (žę̑), adv. schon; že zdaj; že velja, es gilt schon; že vem, ich weiß es schon; (iz: uže); — prim. vže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.