asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

betonírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

bojeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

boléhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

bôsti iz bôdem iz nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

brstéti -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?
1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

cíljati na -am na nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

cítrati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati na citre
/Imenitno/ je citral in pel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

čístiti se -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

čŕtati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.
1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dèskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, iz športa
1.
kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.
2.
preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dišáti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno
kaj ravnati se po čem
Beseda diši po čitalniški dobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dodélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
kdo/kaj končati delo
(Pri njih) je dodelal.
2.
kdo/kaj izdelati kaj do konca
Krojač je /po predlogi/ dodelal obleko.
3.
kdo/kaj dokončati kaj za lepši videz, boljšo kakovost
Tkanine je treba /po tkanju/ še dodelati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dohájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: dohitévati 1-3
GLEJ: dohitéti 1-3
4.
kdo/kaj razumsko sprejemati kaj / koliko česa
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dohaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dohitéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Dohitel ga je (na ovinku).
2.
kdo/kaj doseči koga/kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) ga je dohitel (na tabeli).
3.
kdo/kaj nadomestiti kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) je dohitel že zdavnaj obljubljeno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dojémati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo zavestno sprejemati kaj
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dojema.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj čutno sprejemati kaj
Oko /še precej dobro/ dojema svetlobo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dôlg2-a -opridevnik
  1. razsežen, obsežen, obširen
    • kaj biti dolg kot kaj
    • , kaj biti najdaljši v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolg od–do
  • , daljši od
  • , dolg/daljši za
  • , dolg po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dolgováti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti obvezan dati, izkazovati komu/čemu kaj
Že predolgo mu dolguje denar (za redna vzdrževanja).
2.
kdo biti hvaležen komu/čemu za kaj
Tem ljudem dolguje življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dôlžendolžán dôlžna -opridevnik
  1. navadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan
    • kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa
  2. navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, storiti
    • kdo/kaj biti dolžen komu kaj
    • , kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko
  3. zavezan ravnati skladno s predpisi
    • kdo/kaj biti dolžen kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolžen za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

domàč-áča -epridevnik
  1. varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
    • kdo biti domač
    • , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • domač v/pri
  • , domač z/s
  • , domač med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dovzéten-tna -opridevnik
  1. dojemljiv, nagnjen
    • kdo biti dovzeten
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dovzeten za
  • , dovzeten na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dožívljati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo zavestno in čutno sprejemati kaj
(V tistih časih) je /po krivici/ doživljala hude pritiske.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobivati kaj 'odobravanja, zavračanja, nove vsebine'
Njegova dela so (občasno) doživljala hude kritike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

drézati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo vsiljivo spraševati, ogovarjati koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ je drezal vanj /, da mu je na koncu vse povedal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dŕgniti -em nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj močno pritiskati na koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drgne /s prstom/ po šipi.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno uporabljati, obravnavati koga/kaj
Še vedno drgne šolske klopi.
3.
slabšalno kdo/kaj igrati
Čelist in violinist sta kar naprej drgnila.
4.
čustvenostno kaj oglašati se
V travi so drgnili črički.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dŕsati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.
2.
kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

dúhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Duhali so cvetje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).
2.
čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

fantazírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo vzneseno, navadno neuresničljivo govoriti kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
2.
kdo sanjati kaj / o čem neuresničljivo/o neuresničljivem
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

formírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določati obliko, značilnosti za kaj
/Kot izkušen kipar/ je formiral kip /po že ustaljenih standardih okolja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj sestavljati, oblikovati kaj
Formirali so poseben odbor (za proslavo).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno razvijati koga
Šole formirajo ljudi (v samostojne strokovnjake).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

glasíti se -ím se nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
1.
v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.
2.
kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

glédati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.
1.1.

/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gojíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno obravnavati kaj
Na farmi gojijo govedo za zakol.
1.1.

Še naprej je /z vso vnemo/ gojil sovraštvo do svojih sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko
1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hécati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je hecal (z njim).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.
4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hodíti z/s hódim z/s nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj biti v ljubezenskem odnosu s kom
Že tri leta hodi z njo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hodíti za hódim za nedovršni glagol, glagol (ciljnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj hrepeneti za kom
Ona hodi za drugim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

igráti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

interesírati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izjáviti -im dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z besedami javno izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Neko pripombo (jim) je /namenoma/ izjavil /skozi nos/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izlíti se -líjem se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.
2.
nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.
3.
brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izmíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
GLEJ: umíkati se 1-2
3.
kdo/kaj bežati
/Po že ustaljeni navadi/ se izmika (odgovornosti / pred odgovornostjo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izpísati se in izpisáti se -píšem se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namensko odditi iz/z/od česa / od kod
/Z veliko jezo / jezno/ se je izpisal iz društva.
2.
kdo biti v stanju, ko je vsa ustvarjalnost že izrabljena
/S svojimi obsežnimi dosedanjimi deli/ se je pisatelj /skoraj popolnoma/ izpisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izrabíti in izrábiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj v celoti porabiti koga/kaj
/Z vedno novimi projekti, brez prave utemeljitve/ so (za priprave) izrabili vso svojo energijo in kondicijo.
2.
kdo/kaj popolnoma porabiti kaj
Stroj so /maksimalno/ izrabili.
3.
kdo/kaj zaradi ugodnosti porabiti kaj
Ugodno priložnost so /maksimalno/ izrabili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
2.
kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.
2.1.

Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
4.
iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

jókati tudi jokáti -am tudi jóčem nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj izražati veliko čustveno prizadetost
Otrok je jokal in se oklepal matere.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati podobno joku
Violina je /brez prestanka/ jokala (otožno pesem).
3.
čustvenostno kdo/kaj tožiti po kom/čem / za/nad kom/čim
/Brez življenjske volje/ joka po izgubljeni sreči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kalíti3 -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kaj delati se, nastajati
(V gozdu) že vse kali in brsti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kandidírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj predlagati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Stranka ga je /soglasno/ predlagala za poslanca.
2.
kdo/kaj ponuditi se na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Že nekaj mandatov kandidira za poslanca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kipéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kipéti iz -ím iz nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz koga/česa / od kod
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
1.1.
kaj v veliki meri kazati se, pojavljati se iz koga/česa / od kod
Iz prsi so (ji) kipeli vzdihi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

klečáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti položaju, ko so noge upognjene v kolenih
Nekateri so sedeli, drugi klečali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kopáti kópljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kópati se tudi kopáti se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno zaradi osvežitve gibati se po/ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Vsako leto se /največ/ kopa na domači obali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.
2.
kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.
3.
neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kotálkati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo gojiti kotalkanje, ukvarjati se z kotalkanjem
Kotalkala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

krampáti -ám in krámpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
3.
kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kremírati -ím nedovršni in dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj spreminjati koga/kaj v pepel
Danes mrliče že /redno/ kremirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kríti kríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj varovati koga/kaj
Čelo (ji) (z debelimi prameni) krijejo lasje.
1.1.
kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je /z rahlo rdečico/ krila njen obraz.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotavljati koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo krili stroške za natečaj.
3.
iz šaha kdo/kaj varovati koga/kaj
/Uspešno/ krije kraljico.
4.
iz športa kdo/kaj varovati koga/kaj
/Dobro/ je kril nasprotnega igralca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

krivíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol mišljenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj neravnega
Les krivijo /pod pritiskom/ (s paro).
2.
kdo/kaj označevati koga/kaj zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Po krivem/Krivo/ so ga krivili tatvine / za tatvino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

križáriti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Jadrnica križari po morju /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Jadrnica križari /po določenem kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

krížati se -am se nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

krmáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.
2.
kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

krotíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kúhati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Kuha in peče /v pokritih posodah/.
1.1.
nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.
2.
kdo/kaj pripravljati kaj
Včasih kuha večerjo /iz nič/.
2.1.
nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.
3.
kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).
4.
čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.
6.
kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.
7.
iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kupováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: kupíti
kdo/kaj nameravati pridobivati koga/kaj na razpolago
/Brez pravega povoda/ kupuje vse okoliške parcele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

lép-a -opridevnik
  1. pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti lep kako
  2. pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
    • kdo/kaj biti lep koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lep za
  • , lep/najlepši v
  • , lepši od
  • , najlepši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.
5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.
7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.
9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ležáti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo nahajati se pri kom
Že nekaj časa leži pri dekletu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ležáti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se s kom
Že nekaj časa leži z dekletom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

lístati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj obračati liste v/na/po čem / med čim / kje / kod
Rad lista po starih knjigah /S prstom/ je listal po kartotečnih listkih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

lístati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
neobčevalno knjižno kaj poganjati liste
(To pomlad) pa se drevje (že zgodaj) lista.
2.
iz gastronomije kaj ločevati se listnate plasti
Namaščeno testo se /lepše/ lista.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

lupíti se in lúpiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
kdo/kaj delati se
Predvsem (po rokah) se (mu) koža /grdo/ lupi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

mejíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imeti skupno mejo na koga/kaj / s kom/čim
Že vsa leta meji s tem sosedom.
2.
redko kdo/kaj ločevati koga/kaj od koga/česa
Meji ju različna miselnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

mejíti na -ím na nedovršni glagol, glagol upravljanja, čustvenostno
kdo/kaj imeti podobnost na koga/kaj
Njegovo vedenje meji na resno bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

míkati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga mikajo stari gradovi.
2.
brezosebno, izpustnovleči koga/kaj v/na kaj / kam
Mladino /navadno/ mika na ples.
3.
kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Njena lepota je mikala fante.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

miníti mínem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj časovno odmakniti se
Od takrat sta minili dve leti.
2.
kaj prenehati obstajati
Noč bo minila /, kot bi pihnil/.
3.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prenehati za koga
Jeza, slaba volja ga je minila.
3.1.
nekaj prenehati za koga
Jih bo že minilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

miríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj
Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

mlád-a -opridevnik
  1. maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mlad za
  • , mlad po
  • , mlajši od
  • , najmlajši od
  • , najmlajši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

množíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

molčáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

moríti -ím nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj povzročati smrt
Začeli so se sovražiti, preganjati, moriti.
2.
kdo/kaj uničevati koga/kaj
Potnike so /nasilno/ morili (z nožem).
3.
čustvenostno kdo/kaj uničevati koga
/Dobesedno/ moril jih je /z neprestanim govorjenjem/.
3.1.
kaj uničevati koga
Moril ga je obupen dolgčas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.
2.
kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.
3.
navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

motíti se z/s in mótiti se z/s -im z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
/Pretežno/ se moti z delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

nagájati tudi nagajáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

nagíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam / kje
Veja se nagiba k tlom /samo pod pritiskom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

nakázati tudi nakazáti -kážem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

napájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oskrbovati se pri/na/ob čem / s čim / kje / kdaj / koliko krat
Realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

napráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Napravili so cesto.
1.1.
kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo'
To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.
2.1.
kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.
2.2.
kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.
5.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.
7.
iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.
8.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

naredíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Naredijo cesto.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Naredil je izpit.
2.1.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Naredil je veliko hudega.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Naredil je kip.
4.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ je naredil s knjigami.
5.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določi komu/čemu / koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Naredili so deželo neodvisno.
5.1.
kdo/kaj določi komu/čemu kaj 'odnos'
Naredil mu je skrbi/veselje/žalost.
5.2.
kdo/kaj določi kaj 'delovanje'
Naredil je gib/korak/kretnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

naročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

nastópati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.
2.
v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.
3.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

navíjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nameščati kaj
Niti in žice /trdno/ navijajo (v/na klobčič).
2.
kdo/kaj delati prožno kaj
Ure so navijali /ročno/.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
Navija radio/, da kar hrešči/.
4.
v zvezi s cena, čustvenostno kdo/kaj delati višje, večje kaj
/Brezobzirno/ navijajo cene.
5.
čustvenostno kdo/kaj vršiti silo na koga
Navijala ga je/, da je na koncu vse povedal/.
6.
čustvenostno kdo/kaj spretno voditi, upravljati koga
/Zvito/ navija svojega šefa.
7.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj spretno voditi, upravljati kaj
/Kar že iz navade/ je (otrokom) navijal ušesa, kot je navijal budilko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

navíjati za -am za nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
žargonsko, izpustno kdo/kaj biti za koga/kaj
Navijali so svojega kandidata.
2.
iz športa kdo/kaj biti za koga/kaj
/Navdušeno in z vso navijaško opremo/ so navijali so za svoje moštvo in za nekaj posameznikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

níhati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).
3.
kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
4.
iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: nêsti
4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obdelováti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj načrtno pripravljati kaj
/Navadno/ je zemljo in sadovnjak obdeloval (s svojo družino).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj lastnostno boljšega
Kristale obdelujejo /z različnimi rezili/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podajati kaj
Avtor /v knjigi besedilno in likovno/ obdeluje kraški svet.
4.
žargonsko kdo/kaj oblikovati koga/kaj
Tudi šola /lahko negativno/ obdeluje mlade ljudi.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pretepati, negativno ocenjevati koga/kaj
Obdelovali so ga /s pestmi/.
6.
iz športa kdo z vajami in masažo utrjevati kaj
/Redno/ obdelujejo mišice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obésiti se -im se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj namestiti se mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
/Zaradi strahu/ se (mu) je obesil okoli vratu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obésiti se na -im se na dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo/kaj naslanjati se na koga/kaj
/Zaradi stalnega pomanjkanja denarja/ se je /dobesedno/ obesila na stare starše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obráčati se na -am se na nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj naslanjati se na koga/kaj
(Za nasvete) se je obračala na stare starše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obračúnati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj vzeti v račun kaj
/Dnevno/ si je obračunal potne stroške.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obrégniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj v pogovoru zadeti ob koga/kaj
/V medijih/ se je že večkrat obregnil ob njegovo komentiranje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obstájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti materialno ali duhovno navzoč, eksistirati
Društvo obstaja (že več let).
1.1.

Obstaja možnost, da ga rešimo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obúpati -am dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj izgubiti upanje
/Kot že predhodniki/ je /razmeroma hitro/ obupal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

obúpati nad -am nad dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj izgubiti upanje nad kom/čim
/Kot že predhodniki/ je obupal nad ljudmi in razmerami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

océniti -im in oceníti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj ovrednotiti koga/kaj
/Koliko/ bodo ocenili premoženje?
2.
kdo/kaj s presojo ovrednotiti koga/kaj
/Samo približno/ so ocenili priložene dokaze in izjave.
3.
kdo/kaj kritično ovrednotiti koga/kaj
Človeka ocenijo /po dejanjih/.
4.
iz šolstva kdo/kaj kritično ovrednotiti koga/kaj
Učence in njihove izdelke ocenijo.
5.
iz šaha kdo/kaj s presojo ovrednotiti kaj
Ocenili so zaključno partijo.
6.
iz fizike kdo/kaj kritično ugotoviti kaj
Ocenili so napako pri preizkusu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

odbrzéti -ím dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro, lahkotno oddaljiti se iz/z/od / mimo koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vstal je in odbrzel.
2.
kaj hitro oditi, miniti
Mladostna leta so /tudi zaradi vojne prehitro/ odbrzela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

odíti -ídem dovršni glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

odmériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: mériti 1
2.
kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu kaj / koliko česa glede na višino in določene okoliščine
/Pod prisilo/ so mu odmerili pokojnino.
3.
iz geografije kdo/kaj določiti kaj
Za nadaljnjo orientacijo so odmerili azimut.
4.
iz prava kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu kaj / koliko česa glede na višino in določene okoliščine
/Glede na hud prekršek/ so jim odmerili visoko kazen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

odmévati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)
1.
v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

odpísati in odpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pisno odgovoriti komu/čemu / na kaj
Dolžni so mu /slovensko/ odpisati.
2.
kdo/kaj pustiti kaj
Lastna firma (mu) bo odpisala nekaj obresti (od posojil).
3.
iz ekonomije kdo/kaj izločiti, opustiti kaj zaradi delno izgubljene oz. izgubljene vrednosti
Firma je odpisala osnovna sredstva in drobni inventar.
4.
čustvenostno kdo/kaj izločiti, opustiti koga/kaj
/Prehitro/ so ga odpisali.
5.
iz prava kdo/kaj prenesti kaj iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
Na katastrskem uradu so odpisali določene parcele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

odpláčati in odplačáti -am dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj končati dajati kaj
Posojilo bo odplačal /po obrokih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

odpráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pripraviti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.
4.
kdo/kaj poslati koga/kaj
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.
5.
nestrokovno kdo/kaj povzročiti
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.
6.
publicistično, v posplošenem pomenu kdo/kaj premagati koga/kaj
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.
7.
čustvenostno kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.
9.
iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki doseči kaj 'da odpade določena neznanka/operacija v sistemu enačb'
Odpravil je neznanko.
10.
iz poštarstva kdo/kaj odposlati pošiljko iz spremne pošte naslovni pošti
Odpravili so pošiljko.
11.
iz železničarstva kdo/kaj po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

odtŕgati -amstilno -tŕžem dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Iz zvezka) si je odtrgala kos papirja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Ta dogodek ga je /na silo/ odtrgal od zemlje in od domačih.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zmanjšati koga/kaj
/Mesečno/ (mu) (od plače) odtrgajo četrtino siceršnjega zaslužka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

oglášati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

oglušéti -ím dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postati gluh, neobčutljiv
/Na desno uho/ je /popolnoma/ oglušel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

oklícati oklíčem dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razglasiti koga/kaj
/Po hitrem postopku/ so oklicali samostojno republiko.
2.
iz religije kdo/kaj javno potrditi koga
Oklicali so ju že /dvakrat/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

omréžiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdati, ograditi kaj z mrežo
Omrežili so okna.
2.
čustvenostno kdo/kaj zvijačno pridobiti koga/kaj
Ta ženska je že marsikoga omrežila.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kaj pridobiti koga s čim
Knjiga ga je omrežila z novimi idejami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

opazíti in opáziti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutno zaznati koga/kaj
Ladje opazi (skozi okno s prostim očesom).
2.
kdo/kaj zaznati / biti pozoren na koga/kaj
Mladega umetnika so kmalu opazili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

opozoríti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga na koga/kaj
Obiskovalce razstave so opozorili na nekatere slike.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opomniti koga na kaj
/Pravočasno/ ga je opozoril, kaj se pripravlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

opredelíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj pokazati svoja stališča
Nihče se ni opredelil /kot vnet pristaš nove struje/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.
3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
3.
kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.
4.
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
5.
čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
6.
iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

písati in pisáti píšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.
2.
kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).
4.
kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.
6.
iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pítati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: redíti
2.
čustvenostno kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
Živino /kar naprej/ pitajo (s kruhom).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s čim
Domače /kar naprej/ obklada s psovkami in z drugimi zmerljivkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

plávati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
V teh globinah plava samo bela riba.
2.1.
kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.
4.
iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

podélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno opraviti koga/kaj
Vse si je podelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Svoje je /uspešno/ podelal in odšel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pogrníti in pogŕniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(Gostom) je posteljo pogrnila (z ročno klekljanim pregrinjalom).
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pasti
Spotaknil se je in /grdo/ pogrnil.
3.
kdo/kaj poriniti koga/kaj
Sošolca je /z nogo/ pogrnil.
4.
žargonsko, čustvenostno kdo/kaj ne izdelati v šoli, pri izpitu
/Že drugič/ je pogrnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

poíti -ídem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
navadno v 3. osebi kaj ne biti več na razpolago
Ta knjiga (jim) je že pošla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pójem-jmasamostalnik moškega spola
  1. miselna predstava, ocena o določeni vsebini
    • pojem za kaj
    • , pojem v čem, kje
    • , pojem iz česa
  2. navadno v povedku izjemna vrednost, ocena
    • biti pojem za kaj
    • , pojem v čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pojem o

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pokloníti -klónim dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj namensko dati komu/čemu koga/kaj
(Za rojstni) dan ji je poklonila staro dragoceno fotografijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pokúšati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za ugotavljanje kakovosti dajati v usta kaj / malo česa
Pokušali so jedi in pijače.
2.
čustvenostno, navadno z nikalnico kdo/kaj (pre)malo piti, jesti kaj
Jej, nikar samo ne pokušaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pokváriti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
/Z nepravilnim ravnanjem/ je pokvaril stroj.
2.
kdo/kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno
Stavbe so pokvarile naravo na obronku gozda.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj zlasti moralno slabega
Slaba družba ga je pokvarila.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj manj ugodno, uspešno
/S svojim ravnanjem/ (ji) je pokvaril življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

polníti in pólniti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati polno kaj
Polniti blazine (s perjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Vino so polnili v steklenice.
3.
kdo/kaj povzročati polno kaj
Gledalci so začeli polniti dvorano.
4.
kaj delovati na kaj
Sobo je polnil cigaretni dim.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z veliko mero, intenzivnostjo delovati na koga/kaj s čim
Žalost je polnila duše.
6.
kdo/kaj delati polno kaj
Delo (mu) polni življenje.
7.
iz elektrotehnike kdo/kaj delati polno kaj
Polnijo akumulator, kondenzator.
8.
iz metalurgije kdo/kaj povzročati z določeno snovjo polno kaj
Polnijo plavž.
9.
iz tekstilstva kdo/kaj delati polno, gostejše kaj
Polnijo tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pomágati -am in pomagáti -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Otroci mu že pomagajo na polju.
2.
kdo/kaj prizadevati si komu/čemu narediti
Pomagali so mu rešiti problem.
3.
kdo/kaj koristiti komu/čemu s kom/čim
Bolni kravi so /z vso vnemo in prizadevnostjo/ pomagali z zelišči.
4.
kdo/kaj koristiti do koga/česa / proti komu/čemu / za koga/kaj / pri kom/čem
Dieta je pomagala proti mozoljavosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pomeníti se in poméniti se -im se dovršni glagol, glagol govorjenja
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
/Kot že stari znanci/ so se pomenili (o pomembnih stvareh).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ponújati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: ponudíti se
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom,ciljem truditi se s kom/čim
/Preveč/ se je ponujal z dobro jedjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

poprijéti -prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo pri izmeničnih gibih enkrat prijeti za koga/kaj
/Lahkotno/ je poprijel kovček in odšel.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti nadaljevati
Drugi so se jezili in on je /kot papiga/ poprijel (za njimi).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno poprijel močen kašelj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

poročíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj postati mož ali žena
/Kot že priletna/ se je poročila (s preprostim človekom) (daleč na podeželje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

potêči -têčem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj doseči konec, prenehati trajati
Dopust mi že jutri poteče.
1.1.
kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.
3.
redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

potékati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.
3.
kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

potrdíti in potŕditi -im dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z gotovostjo izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Oče je potrdil njegove besede.
2.
kdo/kaj s podpisom, pečatom narediti veljavno/vredno kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Podpis so /uradno/ potrdili.
3.
kdo/kaj s podpisom, pečatom označiti kaj dobljenega
/S podpisom/ je potrdila prejem priporočenega pisma.
4.
kdo/kaj pokazati kaj kot pravilno, točno
Meritve bodo to potrdile ali ovrgle.
5.
kdo/kaj dokazati kaj
/Z igranjem/ je potrdila svoj talent.
6.
kdo/kaj označiti koga/kaj
Potrdili so ga /kot zmožnega/.
7.
iz agronomije kdo/kaj s podpisom, pečatom narediti veljavno/primerno/ustrezno kaj
V laboratoriju so potrdili / Laboratorij je potrdil seme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

potrebováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj potrebno imeti kaj za kaj
Za tovrstno pisanje potrebuje dober računalnik.
2.
kdo/kaj morati imeti kaj
Fant potrebuje novo obleko.
3.
kdo/kaj hoteti sprejeti koga
Kadar ga potrebuje, ga pokliče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

poučeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) poučevala (slovenščino).
2.
kdo/kaj podajati za koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučevala slovenščino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

povédati povém dovršni glagol, glagol govorjenja
GLEJ: pripovedováti 1
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
To (nam) ni povedal.
1.1.
kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.
2.
kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.
3.
nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'
3.1.

Službo bo kmalu pustil, povem ti.
3.2.

Povem ti, pazi se, kaj govoriš.
3.3.

Povem ti, bilo je zelo nevarno.
3.4.

Ja, česa ne poveš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

povézati se in povezáti se povéžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj narediti se skupn-ega/-o s kom/čim
Že pred vojno se je /tesno/ povezal z njim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

povzročíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti, uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Povzročil je prometno nesrečo.
2.
kdo/kaj narediti, prizadejati kaj 'kako dejanje'
Povzročil (jim) je veliko hudega.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Novica je povzročila splošno ogorčenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pôzen-zna -opridevnik
  1. časovno že preveč oddaljen
    • kdo/kaj biti pozen za kaj/koga
    • , kdo/kaj biti pozen s čim
    • , kdo/kaj biti pozen pri/v čem
  2. prepozno dozorjen
    • kdo/kaj biti pozen za kaj
    • , kdo/kaj biti pozen pri čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prakticírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati potrebno prakso za strokovno in poklicno osamosvojitev
/Vsakodnevno/ prakticira (v ambulanti).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničevati, izvajati kaj
/Kot mirovnik/ prakticira politiko miroljubnega soobstajanja in strpnosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.
3.
navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.
4.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.
5.
navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?
6.
kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.
7.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prázen-zna -opridevnik
  1. nezaseden v največji možni meri
    • kaj biti prazen
    • , kaj biti prazen zaradi koga/česa
    • , kaj biti prazen za koga/kaj
  2. nevsebinski
    • kdo/kaj biti prazen
    • , kdo/kaj biti prazen zaradi koga/česa
    • , kdo/kaj biti prazen brez koga/česa
    • , kdo/kaj biti prazen v čem, kje
    • , kdo/kaj biti prazen za koga/kaj
  3. nevreden, neučinkovit
    • kdo/kaj biti prazen
    • , kdo biti prazen v čem, kje
    • , kdo biti prazen za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

predáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu / na/v kaj / kam koga/kaj
Rože ji je predal /kar z levo roko/.
2.
iz športa kdo/kaj izročiti komu/čemu koga/kaj
Štafetno palico je predal hitrejšemu kolegu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

predáti se -dám se dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj vdati se komu/čemu / na/v kaj / kam
Posadka se je /brez upiranja/ predala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pregánjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: pregnáti
3.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Vsi ga /nestrpno/ preganjajo od doma.
4.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Lovski psi preganjajo divjad (že na obronkih pašnikov).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pregovárjati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj skušati vplivati na koga za kaj / o čem
/Na silo/ ga je pregovarjala, naj se ne loteva še dodatnih del.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prehájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja (glagol spremembe lastnosti)
1.
kdo/kaj hoditi mimo/iz/z/s koga/česa / od kod / v/na/skozi/čez koga/kaj / kam
Vojska je cel dan prehajala (čez) reko.
2.
kdo/kaj spreminjati se, menjavati se od—do/iz/z/s koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / čez/skozi/v/na koga/kaj / kam
Zaposleni so /postopoma/ prehajali v sosednji oddelek.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj presegati koga/kaj
Praksa je prehajala teoretične ugotovitve.
4.
neobčevalno knjižno kaj minevati
Čas (mu) prehaja /počasi/.
5.
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obhajati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je prehajala slabost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

preigráti -ám dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z igranjem uresničiti kaj
/Z občutkom/ je preigrala celo partituro.
2.
kdo/kaj z igranjem preseči kaj
/Z močnim tonom/ je harmonika preigrala vse glasove.
3.
kdo/kaj z boljšo igro premagati koga/kaj
Gostujoči igralci so /popolnoma/ preigrali domačine.
4.
kdo/kaj igraje prebiti kaj / koliko
Pravi kvartopirci so preigrali in prekričali noč.
5.
iz šaha kdo/kaj za vajo ponoviti kaj ‘partijo’
Preigral je izgubljeno partijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prekíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen čas končati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prekinil je dovod bencina.
2.
v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen končati kaj , s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Govor je prekinil s ploskanjem.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti kaj
Raziskovalci so prekinili delo v jami.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti koga
(Že v začetku) je prekinil govornika.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti s presledki kaj
Prekinil je črto.
6.
v posplošenem pomenu kdo prenehati imeti zvezo s kom/čim
Z njim je prekinil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prekupčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj kupovati in prodajati
Že celo življenje prekupčuje.
2.
kdo/kaj barantati s čim
Navajen je bil prekupčevati z lesom in nepremičninami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

premísliti se -im se tudi premísliti se dovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj spremeniti odločitev
Že po nekaj urah so se premislili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prenéhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehala je govoriti/peti.
2.
kdo/kaj prekiniti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehal je govoriti/peti.
3.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več
Bolečine v hrbtu so prenehale.
3.1.
končati dogajati se obstajati
(Že včeraj) je prenehalo deževati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prenêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.
2.
kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.
5.
čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.
6.
iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.
7.
iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prepríčati -am dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj poskusiti vplivati na koga/kaj za kaj / o čem
/Na silo/ ga je prepričala, naj se ne loteva še dodatnih del.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prepúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj puščati
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predirati kaj
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prepúščati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati se komu/čemu
Posadka se je /brez upiranja/ prepuščala vodji in njegovim ukazom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prevzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod / za koga/kaj
Prevzel je pismo za soseda.
2.
kdo/kaj začeti opravljati kaj
/Po materi/ je prevzela vse obveznosti in skrb za družino.
3.
čustvenostno kdo vzeti komu koga
/Nesramno z zvijačo/ mu je prevzel dekle.
4.
kaj začeti intenzivno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ prevzela.
5.
v oslabljenem pomenu kaj intenzivno zaobjeti, zaobseči koga
Že pred leti ga je prevzelo veliko sovraštvo.
6.
iz igralništva kdo vzeti komu kaj
Soigralcu je prevzel vzetek.
7.
iz športa kdo/kaj dobiti kaj
(Od sotekmovalke) je prevzela štafetno palico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
5.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

preživéti se -ím se dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
kaj postati zastarelo
Taka miselnost se je že preživela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prihájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
GLEJ: príti 1-6
7.
kdo/kaj začenjati staviti se
Oprema za tovarno že prihaja.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakšen iz/do česa / k čemu / v kaj
Prihaja nemiren.
8.1.
postajati
/Slabo/ (mu) prihaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prijéti prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prikázati se tudi prikazáti se -kážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je prikazal gospodar.
2.
iz religije kdo/kaj nematerialno pojaviti se
Marija se (jim) je že večkrat prikazala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prilépiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj z lepljenjem narediti kaj k/h komu/čemu na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je prilepila znamke na kuverte.
2.
čustvenostno, v pomožniški vlogi kdo/kaj dati kaj komu/čemu / na koga/kaj / kam
/Po licu/ mu je prilepil krepko klofuto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

primérjati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj glede na podobnost/različnost ugotavljati koga/kaj
/Medsebojno/ so primerjali zmerjene temperature.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

pripádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.
2.
kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.
3.
kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.
4.
kdo/kaj je podrejen komu/čemu
Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.
4.1.
kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

privláčiti tudi privlačíti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj mikati koga/kaj
/Zelo/ ga privlačijo stari gradovi.
2.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
Njena lepota je privlačila fante.
3.
iz fizike kaj s privlačno silo delovati na kaj
Magnet privlači rudnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

propásti -pádem dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.
2.
kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.
3.
kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rabíti proti in rábiti proti -im proti nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj uporabljati koga/kaj proti komu/čemu
To zdravilo se že dolgo rabi proti aidsu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

račúnati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj opravljati računske operacije
Zna brati in računati.
2.
kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
(Naročniku) je /sproti/ računal prihodek.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj
Mesece računa /po luni/.
4.
kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev misliti, navezovati na kaj , povezovati s kom/čim
Letos /odkrito/ računajo na občutno večji obisk turistov.
5.
iz matematike, iz geometrije kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
Korene in logaritme, pa tudi različne ploščine in površine, so računali /na štiri decimalke natančno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

razdáti se -dám se dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj darovati se
/Brez pomišljanja/ se je razdala (družini).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

razletéti se -ím se dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
navadno čustvenostno kdo/kaj odhajati na več strani
Po tekmi so se gledalci /zadovoljno / z zadovoljstvom/ razleteli (v vse smeri, po različnih gostilnah in lokalih v mestu).
2.
v posplošenem pomenu kaj sunkovito razpasti na dele, kose
Drobci stekla so se razleteli (po ravni trasi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

razpolágati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti možnost upravljati s kom/čim
Le redki še razpolagajo z družbenimi sredstvi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

razstáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
V galeriji so razstavili njegove najnovejše slike.
2.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj na kaj 'sestavine'
Posteljo so razstavili na zložljive dele.
3.
iz fizike kdo/kaj razdeliti kaj na kaj 'sestavine'
Silo so razstavili na komponente.
4.
iz umetnosti kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
Malo plastiko je razstavil po več galerijah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.
1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'
5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'
10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rêči se rêčem se dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
navadno v 3. osebi nekdo poimenovati kaj
Njemu se reče Debeli.
2.
navadno v 3. osebi nekdo izraziti kaj 'visoko stopnjo stanja/pojava'
On že ve, kaj se reče lakota.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj izraziti kaj 'določeno dejstvo'
Se reče ona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ríniti -em nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/Kar naprej/ so ga rinili naprej.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati se, spravljati se iz/od/izpod koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je rinila mednje.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj težko živeti, prebijati se
/Z veliko težavo/ rine skozi življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ríniti v -em v nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj v kaj / kam
Sina je /že neokusno/ rinil na fakulteto.
2.
čustvenostno kdo/kaj vztrajno siliti v koga/kaj
/Z neumestnimi vprašanji/ je rinil v njo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rísati ríšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo s črtami upodabljati navadno na gladki površini
/Počasi/ je že risal.
2.
kdo z risbo upodabljati koga/kaj / o kom/čem
Motiv si /prizadevno in z neverjetno voljo/ riše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo prikazovati kaj
(Svojim domačim) je risal domače motive (za spomin).
4.
iz umetnosti kdo znati, obvladati kaj
Rad riše živali /v olju/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ropotáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove
V vinogradu ropota klopotec.
1.1.
dajati močne, kratke glasove
(Na podstrešju) ropota.
2.
kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vlak redno ropota skozi predor.
3.
slabšalno kdo/kaj izražati nejevoljo zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim
Spet (jim) ropota zaradi otrokove neubogljivosti.
4.
iz narodopisja kdo/kaj povzročati močne kratke glasove za kaj
Navada je bila ropotati (jim) za god na različne naprave in instrumente.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

sánjati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol (glagol govorjenja)
1.
kdo/kaj neresnično doživljati koga/kaj , imeti neresnične predstave o kom/čem
O dogodkih minulega dne je sanjal /zelo intenzivno in živo/.
1.1.
neresnično dogajati se komu/čemu glede na kaj / čem
Ni vedel, kaj konkretno se mu je sanjalo o njej.
2.
čustvenostno kdo govoriti kaj neuresničljivo / o kom/čem neuresničljivem
/Zavzeto/ je sanjal, da je videl nekoga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).
2.
kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.
3.
kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.
4.
žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.
5.
kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

sedéti v -ím v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, opravljati funkcijo v čem
Že leta sedi v tem uradu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

sesáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase spravljati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Mladič je sesal iz stekleničke.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Otrok enkrat sesa dudo, drugič palec.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Nafto so sesali (z že zastarelimi črpalkami).
4.
čustvenostno kdo/kaj vpijati kaj
Korenine /intenzivno/ sesajo vlago.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

sestáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj s kosi, deli narediti kaj
(Iz koščkov lesa) so sestavili prikupno igračo.
2.
kdo/kaj z določenimi podatki, dejstvi narediti kaj
Učitelj je (učencem) sestavil naloge.
3.
kdo/kaj narediti kaj
Komisijo so /skrbno/ sestavili (iz samih ekspertov).
4.
iz prava kdo/kaj narediti kaj
(Iz obremenilnih dokazov) je sestavil obtožnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

seštévati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj seštevala.
2.
iz matematike kdo/kaj z računsko operacijo dobivati, spreminjati kaj ‘vsote’
V prvem razredu že seštevajo in odštevajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

síliti za -im za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
navadno slabšalno kdo/kaj hrepeneti za kom/čim
Vedno sili za dekleti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

skóp-a -opridevnik
  1. nedarežljiv
    • kdo/kaj biti skop s čim
    • , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti skop glede česa
  2. količinsko premajhen, komaj zadosten
    • kdo/kaj biti skop s čim
    • , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti skop glede česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skrbéti -ím nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
Mater /zelo in stalno/ skrbi zaradi otrok.
2.
kaj vznemirjati koga
Predstava ga je /zelo/ skrbela.
2.1.
nekaj vznemirjati koga
Kar naprej jo /zelo ali preveč/ skrbi.
3.
kdo/kaj prizadevati si kaj
/Redno/ morajo skrbeti, da so računi pravočasno plačani.
4.
v zvezi z nič, navadno z nikalnico kdo/kaj vznemirjati se
/Nič/ ne skrbite /preveč/, resnica bo prišla na dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

sléd-ísamostalnik ženskega spola
  1. ostanek, znak na podlagi
    • sled česa/koga
    • , sled za kom/čim
    • , sled v/na čem, kje
    • , sled o čem/kom
  2. navadno s prilastkom posledica
    • sled česa/koga
    • , sled za kom/čim
    • , sled o čem
    • , sled v/na čem, kje
  3. ostanek od celote
    • sled česa/koga
  4. ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
    • sled česa/koga
    • , sled za čim/kom
    • , sled o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smrdéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno
1.
kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.
2.
kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

spáti pri spím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo nahajati pri kom
Že nekaj časa spi pri dekletu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

spáti z/s spím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se s kom
Že nekaj časa spi s dekletom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

specializírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj strokovno usmerjati, omejevati koga/kaj za kaj / v čem
Trgovine so specializirali za prodajanje damskih oblačil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

spómniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga na koga/kaj
Obiskovalce razstave so /še s osebnim poudarkom/ spomnili na nekatere slike.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opomniti koga na kaj
/Pravočasno/ ga je spomnil, kaj se pripravlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

spotakníti se ob in spotákniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj obregniti se ob koga/kaj
/Kar naprej/ se spotikajo obenj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

spovédati spovém dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo sprašati koga
/Dnevno/ ga je spovedal /zaradi sprotnega finančnega stanja/.
2.
kdo zaupati komu kaj
/Dnevno/ ji je spovedala svoje težave.
3.
iz religije kdo sprašati koga
Poklicali so duhovnika, da ga je spovedal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

spovédati se spovém se dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj razkríti se glede koga/česa / za koga/kaj
Spovedal se (mu) je glede svojih otrok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

správiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
/Po teh besedah/ se je spravil iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Spravil se je k delu.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Spravil se je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premakniti se nižje
Jamar se je /previdno/ spustil v jamo.
2.
kdo/kaj znižati se
(Za ovinkom) se proga /strmo/ spusti.
3.
kaj znižati se glede na stopnjo
Dohodki so se /zelo/ spustili.
4.
kaj pojaviti se, nastopiti
(Na dolino) se je spustila megla.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenu kaj pojaviti se, nastopiti
/Nenadoma/ se je spustil mrak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.
3.
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.
3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).
4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

stopíti1 in stópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj
/Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.
3.1.

Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.
4.
kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

storíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj narediti kaj
To je že večkrat storil.
1.1.
kdo/kaj uresničiti kaj , koliko česa 'kako opravilo, delo, dejanje'
Storiti korak.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj , koliko česa 'kako dejanje'
Storil (jim) je veliko uslugo.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Bogastvo ga je storilo prevzetnega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

strašíti -ím in strášiti -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj vznemirjati koga
Bližnje je strašil /s puško/.
2.
brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Kar naprej/ jih nekaj straši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

stréči po stréžem po nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
kdo/kaj segati po čem
/Kot pravi morilci/ so (mu) že nekaj časa /resno/ stregli po življenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

súh-a -opridevnik
  1. nevlažen, nemoker
    • kaj biti suh kot kaj
    • , kdo/kaj biti suh za kaj/koga
  2. neobsežen, tanek
    • kaj biti suh v čem
  3. nemasten, nerejen
    • kdo/kaj biti suh kot kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

suròv-ôva -opridevnik
  1. nasilen, žaljiv
    • kdo/kaj biti surov do koga/česa
    • , kdo biti surov s kom/čim
  2. zelo neugoden
    • kaj biti surov za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šalíti se in šáliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je šalil (z njim).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

šívati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati s šivanko
/Po priloženem kroju/ so /strojno/ šivali.
2.
kdo/kaj delati kaj
(Iz krokodilje kože) šivajo torbice in čevlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

škíliti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj imeti očesno okvaro
Ker je zanemaril preglede pri okulistu, sedaj škili že /kot pravi gusar/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj skrivoma, pritajeno gledati proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kam / kod
/Kot zagrizen planinec/ letos že celo poletje škili proti planinam.
3.
čustvenostno, knjižno pogovorno kdo/kaj skrivaj pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
/Precej očitno/ je škilil po sosedovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

štéti štéjem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imenovati števila po vrsti
Zna šteti in brati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj štela.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj 'sestavine, dele' / koliko
Trška skupnost šteje šest vasi.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na kaj / v/na/pri čem / kam / kje
Pri načrtovanju štejejo potrebe prebivalstva.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na ceno, vrednost obravnavati koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / v/na/pri kom/čem / kam / kje
Marsikdo bi se rad štel k umetnikom.
5.1.

Štejejo ga k dobrim delavcem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

šuméti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati neizrazite, nezveneče glasove
Papir na podstrešju /čudno/ šumi.
1.1.
dajati neizrazite, nezveneče glasove
(V moji glavi) šumi /kot v panju/.
2.
kaj šumeč premikati se v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka /zelo hrupno/ šumi čez jez.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročati šumenju podobne glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Na celi poti so (ji) šumeli gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

tájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
v zvezi z led, sneg kdo/kaj delati kaj tekoče in navadno sprejemljivejše
Sonce (jim) je tajalo potreben led (že pri temperaturah samo malenkost čez plus).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.
3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.
9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

tekmováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
(Z različnimi tudi tujimi tekmovalci) so /kot že izkušeni tekmovalci/ tekmovali v izbijanju.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se za koga/kaj
(Na tujem) so /vsako leto kot že veterani/ tekmovali za naslov najboljšega balinarja v svoji kategoriji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

težáven-vna -opridevnik
  1. težek, zahteven
    • kaj biti težaven
    • , kaj biti težaven zaradi česa
    • , kaj biti težaven za koga/kaj
  2. poln neprijetnosti, trpljenja
    • kaj biti težaven
    • , kaj biti težaven zaradi česa
    • , kaj biti težaven za koga
  3. neprilagodljiv
    • kdo biti težaven
    • , kdo biti težaven zaradi česa
    • , kdo/kaj biti težaven za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trpéti -ím tudi tŕpel nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.
2.
kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.
3.
kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.
4.
kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ubívati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
Sorodniki so se /na veliko/ ubivali z njim, pa ni nič pomagalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

učíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj poučevati koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake učila slovenščino.
2.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) učila (slovenščino).
3.
kdo/kaj razlagati kaj
Učil je, da bomo v bližnji prihodnosti vsi enaki, enakopravni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ujéti ujámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Policisti/Policija so/je ujel-i/-a osumljenca.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tesno obdati koga/kaj
/Komaj/ je ujel klobuk.
3.
kdo/kaj onemogočiti koga/kaj
Lovci so ujeli pet fazanov in divjega lovca.
4.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujeli so tatu (pri dejanju).
5.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na prazne obljube/.
6.
kdo/kaj uspešno doseči koga/kaj
/S kolesom je kmalu ujel soseda.
7.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
8.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
9.
kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj v/na kaj / kam
V daljnogled je ujel letalo.
10.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
(V zrcalu) je ujela njegov premik in posmehljiv pogled.
11.
čustvenostno kdo/kaj uspešno najti kaj
/S težavo/težko/ je ujel korak.
12.
čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
/Z izsiljevanjem/ je poskušala ujeti kak dan za lastne potrebe.
13.
čustvenostno kdo/kaj nenadno doseči koga
Noč jih je ujela.
14.
iz igralništva, čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
Ujel je kralja, drugič pagata.
15.
iz navtike kdo/kaj uspešno dobiti kaj v/na kaj / kam
Ujeli so dober veter v jadra.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ukíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Ukinili so preskrbo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
(Že davno) so ukinili trgovanje.
2.1.
kdo/kaj razpustiti koga/kaj
(Lani) so ukinili občino oz. oddelek.
2.2.
kdo/kaj odpraviti kaj
Ukinili so delovno mesto.
2.3.
kdo/kaj prenehati dajati kaj
Ukinili so kredite.
2.4.
kdo/kaj razveljaviti kaj
Ukinili so pooblastilo.
2.5.
kdo/kaj zmanjšati do konca kaj
Ukinili so nasprotje med ročnim in umskim delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ukvárjati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
Babica se je /veliko/ ukvarjala z vnuki.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno, poklicno delati s kom/čim
Ukvarjal se je s popravljanjem čevljev.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko zaposlovati se s kom/čim
Današnja medicina se /intenzivno/ ukvarja z neozdravljivimi boleznimi.
3.1.
kdo/kaj službeno zaposlovati se s kom/čim
Uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala /približno deset minut/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v dejavnem stiku s kom/čim
/Kot družinski človek/ se /veliko/ ukvarja z družino in otroki.
4.1.
kdo/kaj biti v prostovoljno dejavnem stiku s kom/čim
Vzgojitelj se ukvarja z vsakim učencem /posebej/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

umíkati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod /pred kom/čim
/Spretno/ je umikal glavo pred udarci.
2.
kdo/kaj dati stran koga/kaj
Manjše bankovce so začeli umikati (iz obtoka).
3.
kdo/kaj dati na varno koga/kaj
Prebivalce so umikali (pred napadalci).
4.
kdo/kaj dati na stran kaj
Stranka je umikala obtožbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

upepeljeváti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj spreminjati koga/kaj v pepel
Danes mrliče že /redno/ upepeljujejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

upírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritiskati kaj v/na kaj / kam
Stol je /z vso silo/ upirala v vrata.
2.
kdo/kaj usmerjati kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Puške so /sovražno/ upirali proti civilistom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.
2.
kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

upogíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod / kam
/Prepogosto/ se upogiba do tal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

upokojíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.
2.
iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

uporabíti in uporábiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

upravíčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj utemeljiti kaj
Upravičili so ustanovitev podjetja.
2.
kdo/kaj z ravnanjem dokazati kaj
Upravičil je svoj položaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ustalíti se -ím se in ustáliti se -im se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj prenehati se spreminjati
Fant se je /počasi/ ustalil.
2.
kdo/kaj za stalno namestiti se na/v čem / pred/med/pod/nad čim / kje / kod
(Že pred leti) sta se ustalila v tem kraju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

ustáviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prenehati gibati se, premikati se
Dvigalo se /prehitro/ ustavi.
2.
kdo/kaj prenehati delati, delovati
Stroj se /lahko nenadoma/ ustavi.
3.
kdo/kaj prenehati potekati, razvijati se
Napredovanje se je ustavilo.
4.
kdo/kaj krajši čas prebiti sredi česa / na/v/pri čem / pri kom / pred/nad/pod/za čim / kje
/Mimogrede/ se ustavi doma.
5.
kdo/kaj krajši čas ostati sredi česa / na/v/pri/ob čem / pri kom
Ustavili so se pri bistvenih vprašanjih.
6.
kaj komu/čemu prenehati ustrezati
Meso se mu je ustavilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

utrdíti -ím in utŕditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti bolj trdno, vzdržljivo kaj
Utrdili so cestišče in zrahljane temelje hiš.
2.
kdo/kaj narediti trdno nameščeno kaj
(Z zagozdo) /varno/ utrditi toporišče.
3.
kdo/kaj narediti bolj trdno, vzdržljivo koga/kaj
/Z veslanjem/ si je utrdil mišice.
4.
kaj narediti močnejše, odpornejše koga/kaj
Življenje na kmetih ga je utrdilo.
5.
kdo/kaj narediti trdnejše kaj
Podjetje so /gospodarsko/ utrdili.
6.
kdo/kaj narediti kaj
Utrdil si je svoj položaj in ugled.
7.
kdo/kaj narediti trajnejše kaj
V kolektivu je utrdil delovno disciplino.
8.
kdo/kaj uveljaviti kaj
Utrdili so nove poglede na demokracijo.
9.
iz fotografije kdo/kaj narediti trdno nameščeno kaj
Barve na sliki so utrdili (s fiksirjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

utrdíti se -ím se in utŕditi se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj namestiti se na/v/pri kom/čem / kje
Vojaki so se utrdili na položajih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

utrdíti v -ím v in utŕditi v -im v dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj narediti koga v čem duševno bolj trdnega na/v čem
Samo še utrdili so ga v že izoblikovanem prepričanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

uvéluvèl -éla -opridevnik
  1. usahel, nemočen
    • kdo/kaj biti uvel
    • , kaj/kdo biti uvelo pri/na/v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

valíti se2 -ím se nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kaj začenjati živeti ob prihodu iz jajca
Piščanci se že valijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

váljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj po podlagi premikati koga/kaj
Jeklo so valjali /v plošče/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v stiku z različnimi podlagami premikati koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Iz gline so valjali posebno dolge svaljke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

védeti vém nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj razumsko uporabljati koga/kaj , dojemati o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Ljudje marsikaj vedo.
2.
kdo/kaj izkušenjsko imeti v zavesti kaj 'predmetnost/pojavnost'
To oz. precej tega /dobro/ vedo poklicni šoferji.
3.
kdo/kaj biti sposoben uresničiti kaj 'predmetnost/pojavnost'
Vedel je pripovedovati spomine /po cele ure/.
4.
čustvenostno kdo/kaj vsebovati, navajati kaj / o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Zgodovina ve /veliko/ o tem.
5.
v zvezah kaj vem, kaj se ve, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'neodločnost'
Kaj vem kaj ga je prineslo.
6.
v zvezah vem/veš, da, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'gotovost'
Vem, da pride tudi on nekega dne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vesél-a -opridevnik
  1. zadovoljen
    • kdo biti vesel česa/koga
    • , kdo biti vesel zaradi česa/koga
    • , kdo biti vesel za koga/kaj
    • , kdo biti vesel s čim/kom
    • , kdo biti vesel ob čem, kdaj
  2. živahen, lahkoten
    • kdo biti vesel kot kdo/kaj
    • , kdo biti vesel zaradi česa
    • , kdo biti vesel ob čem, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vodíti vódim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Vodi slepega človeka.
2.1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.
3.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.
5.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.
6.
kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.
7.
kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.
8.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.
9.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.
10.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.
11.
kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.
12.
publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.
13.
publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).
14.
iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.
15.
iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.
16.
iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.
17.
iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.
18.
iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.
19.
iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.
20.
iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vodník-asamostalnik moškega spola
  1. usmerjevalec ljudi, živali
    • vodnik česa/koga
    • , vodik za koga/kaj
    • , vodnik po čem, kod, kdaj
    • , vodnik s čim
  2. priročnik s podatki
    • vodnik česa
    • , vodnik za koga/kaj
    • , vodnik po čem, kod
    • , vodnik s čim
    • , vodnik skozi kaj
    • , vodnik o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vóhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).
3.
kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.
4.
čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vprášati za tudi vprašáti za -am za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadeti si za koga/kaj
Vprašala je za vizum.
2.
kdo/kaj iskati koga/kaj
Vprašal je za sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.
1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vŕtati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj vztrajno posegati v koga
/Kot poklicni zasliševalec/ je vrtal v njih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vstáti vstánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, spraviti se iz/z/s/od/izpod koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / od kod / kam
/Kljubovalno/ je vstal izza mize.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se, pokazati se iz/z/s/od/izpod/izza koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim / od kod /kod/ kam / kje
Danes je sonce že vzšlo izza hribov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vzéti vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.
2.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.
4.
kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.
7.
kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod
Iz denarnice je vzela bankovce.
9.1.
kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.
10.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.
11.
kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.
12.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.
13.
kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.
14.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.
15.
v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.
16.
v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.
17.
iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.
18.
iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.
19.
iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.
20.
iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.
21.
iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vživéti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj skladno vključiti se
/Dobro/ se je vživel (v družbo okoliških otrok).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zagotovíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
1.
kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil nagrado.
2.
kdo/kaj izjaviti komu/čemu za kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil, da bolezen ni nevarna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zaigráti -ám dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: igráti 1, 6-7
2.
kdo/kaj z igranjem uresničiti na/v/pri čem / kje
(Zadnjo tekmo) so na prvenstvu zaigrali /brez napake/.
3.
kdo/kaj začeti igrati kaj
(Proti koncu tekme) so zaigrali navijaško himno /še bolj borbeno/.
4.
kdo/kaj z igranjem izgubiti kaj
(V igralnicah in na stavah) je zaigral denar in posestvo.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj navidezno narediti koga/kaj
Nataknil si je očala in /brez predsodkov/ zaigral slepca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zakúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj dati kaj
Rezance je zakuhala (v/na juho).
2.
kdo/kaj predelati kaj
Juho je zakuhala (z rezanci).
3.
kaj segreti se do vrenja
Voda v hladilniku je zakuhala.
4.
čustvenostno kdo postati razgret, rdeč zaradi napornega stanja, vznemirjenja
/Od hoje/ je zakuhal.
4.1.

/V njem/ je zakuhalo.
5.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj neprijetnega
Pazi, da (nam) kaj ne zakuhaš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zamudíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj predolgo odlašati
/Kot vedno/ je tudi tokrat zamudil.
2.
kdo/kaj izpustiti kaj
/Zaradi gole eksistence/ se boji zamuditi priložnost.
3.
kdo/kaj zadržati koga
/Po pričakovanjih/ ga je naloga /krepko/ zamudila.
4.
iz športa kdo/kaj prepozno zaznati kaj
/Kot neizkušen tekmovalec/ je zamudil start.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zaníkati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti se
Obtoženec je zanikal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so govorice o kraji.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so povedek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zanímati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zastáviti2 -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/V že hudi stiski/ je gospodarju zastavil hišo.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
/Dobrohotno/ je za izgradnjo šole zastavil precej svojega denarja.
3.
iz prava kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/Kot porok/ je banki zastavil celotno gospodarsko poslopje, brez stanovanjskega dela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zbírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zdélati se -am se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.
1.1.
nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.
2.
nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.
3.1.
nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zmágati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Po hudem boju/ so zmagali.
2.
kaj prevladati koga/kaj
/Prehitro/ ga je zmagal spanec.
3.
iz športa kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Že kot mladinec/ je zmagal (v mnogoboju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

známenje-asamostalnik srednjega spola
  1. najava
    • znamenje česa
    • , znamenje za kaj
    • , znamenje o čem
  2. pomenljiv pojav
    • znamenje česa
    • , znamenje za kaj/koga
    • , znamenje o čem
  3. tvorba na koži
    • znamenje česa
    • , znamenje na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zrèlzrél -éla -opridevnik
  1. ustrezen glede na kakovost, primeren za spravilo, razmnoževanje
    • kaj/kdo biti zrel kot kaj
    • , kaj biti zrel za kaj
  2. polno razvit, telesno in duševno
    • kdo biti zrel kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj
    • , kdo/kaj biti zrelejši od koga/česa
  3. izurjen, dovršen
    • kdo/kaj biti zrel kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zvést-a -opridevnik
  1. vztrajen, zanesljiv
    • kdo biti zvest kot kdo/kaj
    • , kdo biti zvest komu/čemu
    • , kdo biti/ostati zvest koliko
    • , kdo biti/ostati zvest do česa, do kdaj
    • , kdo biti/ostati zvest v čem, kje
  2. skladen, usklajen
    • kdo biti zvest čemu

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ženíti se žénim se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: možíti se 1
GLEJ: poročíti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj imeti ljubezenski odnos v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
/Kot že prileten samec/ se je ženil pri najstarejši županovi hčeri v sosednji vasi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

Število zadetkov: 308