AFŽ AFŽ-ja tudi AFŽ -- [afežé -êja in afəžə̀ tudi afežé in afəžə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Antifašistična fronta žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bába1 -e ž, člov. (á) slabš. stara ~ |ženska|; nizk. njegova ~ |žena|; poud. To pa je ~ |postavna, sposobna ženska|; slabš. On je prava ~ |strahopeten človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bábnica -e ž, člov. (ȃ) slabš. Kaj bo tale ~ |ženska|; nizk. njegova ~ |žena|; poud. To pa je ~ |postavna, sposobna ženska|
bábničin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bán -a m, člov. (ȃ) ~ Dravske banovine
bánica -e ž, člov. (ȃ) |banova žena|
báničin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bég2 -a m, člov. (ẹ̑) turški ~; Skender ~
bégica -e ž, člov. (ẹ̑) |begova žena|
bégičin -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

belopŕs -a -o (ȓ ŕ ŕ; ȓ) pesn. ~a žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslôvljen -a -o (ȅ é é; ȏ) biti ~
blagoslovljêni -a -o tudi blagoslôvljeni -a -o (é; ȏ) ~a voda; vznes. Njegova žena je v ~em stanju |noseča|
blagoslovljênost -i tudi blagoslôvljenost -i ž, pojm. (é; ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bodóči -a -e (ọ́) ~ zet; ~ rod prihodnji; obleka za ~e matere noseče ženske
bodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči mož
bodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča žena
v bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnje
bodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

búla3 -e ž, člov. (ȗ) |žena v orientalskem okolju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dóž -a m z -em člov. (ọ̑) beneški ~
dóžinja -e ž, člov. (ọ̑) |doževa žena|
dóževka -e ž, člov. (ọ̑) redk. dožinja
dóžev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

družíca -e ž, člov. (í) star. tovarišica, prijateljica; poud. zakonska ~ |žena|
družíčin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

generál -a m, člov. (ȃ) napredovati v ~a; slabš. ~ brez armade |voditelj, politik brez privržencev|
generálica -e ž, člov. (ȃ) star. generalova žena
generálka -e ž, člov. (ȃ) star. generalova žena
generáličin -a -o (ȃ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

glavár -ja m z -em člov. (á) star. poglavar; zgod. deželni ~
glavaríca -e ž, člov. (í) star.: poglavarka; glavarjeva žena
glavárjev -a -o (á)
glavaríčin -a -o (ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gospáž -é/°-êj -ó -é/°-êj -ó; -é -á -éma -é -éh -éma; -é -á -ém -é -éh -émi člov. (á ẹ́) sosedova ~; ~ Marija; ~ profesorica, neknj. pog. ~ profesor; Dober dan, ~; mestn. (zakonska) žena; poud. Bila je prava ~ |spoštovanje vzbujajoča ženska|
gospêjin -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gozdár -ja m z -em člov. (á)
gozdárka -e ž, člov. (á)
gozdaríca -e ž, člov. (í) star. gozdarjeva žena
gozdárjev -a -o (á)
gozdaríčin -a -o (ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

graciózen -zna -o [ijo]; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ gib skladen, lahkoten; ~a žena ljubka, mila
gracióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gravíden -dna -o (ȋ) noseč, brej: biti ~
gravídni -a -o (ȋ) ~a žena
gravídnost -i ž, pojm. (ȋ) nosečnost, brejost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

komandírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; komandíranje (ȋ) neknj. pog. Pri njih ~a žena ukazuje, odloča; dvovid. komandirati komu ~ vojakom poveljevati; neknj. pog. komandirati koga Bolnike sama ~a neguje, skrbi zanje
komandírati se -am se (ȋ) neknj. ljud. Kako se kaj ~aš imaš, živiš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kováč1 -a m s -em člov. (á) ~ podkuje konja; poud. ~ usode |določevalec|; slabš. ~ verzov |sestavljavec, pisec|
kovačíca -e ž, člov. (í) star. kovačeva žena
kováčev -a -o (á)
kovačíčin -a -o (ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ksantípa -e ž, člov. (ȋ) slabš. |zlobna, prepirljiva žena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

maharáni -- ž, člov. (ȃ) |žena indijskega vladarja|
maharánin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

majór -ja m z -em člov. (ọ̑)
majórka -e ž, člov. (ọ̑) izurjena ~; star. majorjeva žena
majórjev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

malénkost1 -i ž (ẹ́) podariti otroku kako ~; šalj. Prišli bomo žena, sin in moja ~ |jaz|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

maršál -a m, člov. (ȃ)
maršálica -e ž, člov. (ȃ) star. maršalova žena
maršálka -e ž, člov. (ȃ) star. maršalova žena
maršáličin -a -o (ȃ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mesár -ja m z -em člov. (á) kupiti meso pri ~u; poud. Ta zobozdravnik je pravi ~ |brezobziren, grob|
mesárka -e ž, člov. (á)
mesaríca -e ž, člov. (í) star. mesarjeva žena
mesárjev -a -o (á)
mesaríčin -a -o (ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

méžnar -ja m z -em člov. (ẹ́) neknj. ljud. cerkovnik: ~ prižiga sveče
méžnarica -e ž, člov. (ẹ́) neknj. ljud. cerkovnikova žena
méžnarjev -a -o (ẹ́) neknj. ljud.
méžnaričin -a -o (ẹ́) neknj. ljud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

miníster -tra m, člov. (í) obrambni ~
minístrica -e ž, člov. (í) ~ za kulturo; star. ministrova žena
minístričin -a -o (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

míškica -e ž (ȋ) manjš. gnezdo miškic; člov., ljubk. njegova ~ |hčerka; dekle; žena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mlínar -ja m z -em člov. (ȋ)
mlínarica -e ž, člov. (ȋ) star. mlinarjeva žena
mlínarjev -a -o (ȋ)
mlínaričin -a -o (ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog

mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

naročíti -ím dov. narôči -íte; naróčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ delavce za popravilo hiše; naročiti komu kaj ~ prijatelju pijačo; ~ otroku ubogati; omilj. Pri mojem bratu so naročili |bratova žena je noseča|
naročíti se -ím se (í/ȋ í) na kaj ~ ~ ~ časopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nasadíti -ím dov. nasádil -íla, nam. nasadít/nasadìt; nasajênje; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ cepin; ~ celo njivo krompirja; poud. nasaditi koga Bik ga je nasadil na roge |nabodel, nataknil|; poud. nasaditi komu kaj Žena mu je nasadila roge |je imela spolne odnose z drugim(i) moškim(i)|
nasadíti se -ím se (í/ȋ í) na kaj Nasadil se je na rogovilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje

nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Náša žêna -e -e ž, stvar. i. (á é) |slovenska revija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo

njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nôšnja -e in nóšnja -e ž, pojm. (ó; ọ́) ~ ranjencev; star. doba ~e nosečnosti, brejosti; pokr. vzh. žena v ~i v nosečnosti; skup., star. študentovska ~ noša

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

-- [nəžə̀] m (ə̏) Naša žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pártner -ja m s -em člov. (á) poslovni, trgovski ~ (sodelavec); zakonski ~ mož, žena
pártnerica -e ž, člov. (á)
pártnerjev -a -o (á)
pártneričin -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pék -a m, člov. (ẹ́; ẹ̑)
pékovka -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑) star. pekova žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

píkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; píkanje (í; ȋ ȋ) koga/kaj Čebele ga ~ajo; poud. Pesek ga ~a v podplate |bode|; knj. pog. Žena ga kar naprej ~a žali, prizadeva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pogospodáriti -im dov. (á ȃ) Včasih je morala ~ žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pòp1 pôpa m, člov. (ȍ ó) |pravoslavni duhovnik|; slabš. |duhovnik|
pôpinja -e ž, člov. (ó) |popova žena|
pôpovka -e ž, člov. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

predán -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~ borec; publ. ~a žena vdana; predan komu/čemu biti ~ gledališču
predánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

preljúb -a -o tudi preljúb -a -ó (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑) poud. ~a mati |zelo ljuba|
preljúbi -a -o (ú; ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|
preljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) poud. njen ~ |fant, mož|
preljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) poud. |dekle, žena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prešuštvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; prešuštvovánje; (-àt) (á ȗ) z/s kom Žena je prešuštvovala s sosedom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prevdán -a -o (á) poud. ~a žena |zelo vdana, zvesta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo

pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sopróg -a m, člov. (ọ̑) neobč. mož
sopróga -e ž, člov. (ọ́; ọ̑) neobč. žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

súltan -a m, člov. (ȗ) mogočen ~; ~ Hasan
súltanka -e ž, člov. (ȗ) |sultanova žena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tàmlele kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȁ) poud. |tam, tamle|: ~ je moja žena; Vprašaj tistega ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tístega -- -- kaz. svoj. zaim. ed. moškega manj bližnjega (ȋ) redk. ~ žena njegova

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila

tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

uhájati -am nedov. -ajóč, -áje; uhájanje (ȃ) ~ od doma; poud. Voda ~a iz cisterne |nezaželeno odteka|; poud. uhajati komu Z jezika mu ~ajo ostre besede |jih nehoteno govori|; Žena mu ~a čez plot |mu je nezvesta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila

vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

verolómen -mna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) neobč.: ~ podpisnik pogodbe; ~a žena nezvesta
verolómnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vohúniti -im nedov. vohúnjenje (ú ȗ) za koga/kaj ~ ~ konkurenčno podjetje; poud. vohuniti za kom/čim Žena ~i ~ možem |prikrito poizveduje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zanosíti -nósim dov.; drugo gl. nositi (í/ȋ ọ́) Žena je zanosila; zanositi z/s kom Niso vedeli, s kom je zanosila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zapovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zapovedovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ podrejenim pokorščino; star. ~ vojski poveljevati; neobč. V tej hiši ~uje žena ukazuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zasliševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zasliševánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ pričo; poud. Žena ga je zasliševala, kod je hodil ponoči |natančno in strogo spraševala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žálik.. tudi žálik prvi del podr. zlož. (á) žálikžêna tudi žálik žêna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žálikžêna -e in žálik žêna ~ -e ž, člov. (áé) |bajeslovno bitje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žalujóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~i ostali; ~a žena
žalujóči -ega m, člov. (ọ́) tolažiti ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žêna -e tudi žêna -é ž, člov., druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; é ẹ̑) imeti za ~o Korošico; vzeti za ~o; moralna podoba ~e matere; publ. upoštevati pobude žen žensk; pesn. bela ~ smrt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žênka -e ž, člov. (é; ȇ) manjš.; poud. |žena, ženska|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žênkica -e ž, člov. (é; ȇ) manjš.; poud. |žena, ženska|
žênkičin -a -o (é; ȇ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

župàn -ána m, člov. (ȁ á) dolžnosti ~a; ljubljanski ~
župánja -e ž, člov. (á; ȃ) izvoliti ~o; star. županova žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 68