Tiskanje

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]

1.

odrasel samec goveda

2.

znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom

2.1.

3.

ekspresivno zelo velik in močen moški

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel

STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...

bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]

1.

večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus

2.

znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom

2.1.

STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bôbrov bôbrova bôbrovo tudi bóbrov bóbrova bóbrovo pridevnik [bôbrou̯ bôbrova bôbrovo] tudi [bóbrou̯ bóbrova bóbrovo]

1.

ki je v zvezi z bobrom, bobri

ETIMOLOGIJA: ↑bober

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín]

1.

morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...

cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]

1.

morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]

1.

neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

privzdignjeno blagopokojen

2.

neformalno ki je zelo utrujen, izmučen

FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]

1.

stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1.

1.2.

2.

vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost

ETIMOLOGIJA: ↑čist

členonóžec členonóžca samostalnik moškega spola [členonóžəc]

iz zoologije manjša žival s členastim telesom in členastimi nogami; primerjaj lat. Arthropoda

ETIMOLOGIJA: iz členonog iz ↑člen + ↑noga

čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək]

1.

žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris

2.

žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens

3.

žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus

3.1.

navadno v množini

4.

neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi

ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]

1.

izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver

2.

igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi

3.

navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad

4.

navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo

5.

ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver

dinozávrov dinozávrova dinozávrovo pridevnik [dinozáu̯rou̯ dinozáu̯rova dinozáu̯rovo]

ki je v zvezi z dinozavrom 1., dinozavri 1.

ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dinozávrski dinozávrska dinozávrsko pridevnik [dinozávərski]

1.

ki je v zvezi z dinozavri 1.

2.

navadno slabšalno ki je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad

3.

navadno slabšalno ki je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljiv, zastarel

ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]

1.

nitast roževinast izrastek na koži sesalcev

1.1.

FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dresêr dresêrja samostalnik moškega spola [dresêr]

1.

kdor uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dresseur iz frc. dresseur, iz ↑dresirati

dresêrka dresêrke samostalnik ženskega spola [dresêrka]

ženska, ki uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope

ETIMOLOGIJA: ↑dreser

dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑dresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dresírati dresíram nedovršni glagol [dresírati]

1.

z vadenjem, urjenjem delati, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

2.

iz gastronomije dajati živilu, jedi želeno obliko, zlasti za okrasitev

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. dressieren iz frc. dresser v pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < vulglat. dirēctiāre ‛urejati, usmerjati’, iz lat. dīrēctus ‛naravnan, usmerjen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra]

1.

vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti

1.1.

ekspresivno

2.

manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej ↑dresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni]

1.

ki je v zvezi z dresurnim jahanjem

STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: ↑dresura

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

fùj in fúj medmet

1.

izraža, da se govorcu kaj gnusi

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

1.2.

tudi s ponovljeno črko u

2.

uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela

3.

kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira

FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...

garnéla garnéle samostalnik ženskega spola [garnéla]

1.

majhen rak s prosojnim, bočno rahlo sploščenim trupom in tankimi nogami, ki živi zlasti v morju; primerjaj lat. Caridea

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Garnele iz star. niz. garneel ‛garnela’, nejasnega izvora - več ...

gírica gírice samostalnik ženskega spola [gírica]

1.

zelo majhna morska riba s srebrnkastimi, po hrbtu in zgornjem delu boka temnejšimi luskami; primerjaj lat. Centracanthidae

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. gȉrica in dalmat. roman. iz lat. gerrēs, girrēs ‛vrsta manjše in malo cenjene morske ribe’ - več ...

glavóč glavóča samostalnik moškega spola [glavóč]

1.

iz zoologije manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae; SINONIMI: glavač

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. glàvoč iz ↑glava

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]

1.

kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič

2.

kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu

3.

navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti

4.

srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič

FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: ↑goniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

govéd govédi samostalnik ženskega spola [govét govédi]

1.

več goved, goveda; SINONIMI: govedo

1.1.

;

primerjaj lat.

Bos taurus

;

SINONIMI:

govedo

ETIMOLOGIJA: ↑govedo

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]

1.

velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved

1.1.

;

SINONIMI:

goved

2.

večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos

3.

slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava

STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...

govêji govêja govêje pridevnik [govêji]

1.

ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.

STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

grifón grifóna samostalnik moškega spola [grifón]

1.

mitološko bitje z levjim trupom in orlovo glavo ter perutmi

2.

pes s srednje dolgo resasto dlako, neizrazitim čelom in povešenimi ali privihanimi uhlji

STALNE ZVEZE: bruseljski grifon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Griffon, angl. gryphon, griffon in) frc. griffon iz stfrc. grif, prevzeto iz lat. grȳphus, iz grȳps, prevzeto iz gr. grýps

hermafrodít hermafrodíta samostalnik moškega spola [hermafrodít]

1.

komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: androgin

2.

žival, ki ima ženske in moške spolne organe

3.

ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalno hibrid

3.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hermaphrodit, frc. hermaphrodite in nlat. hermaphroditus iz gr. hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...

hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]

1.

iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo

2.

kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari

3.

vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja

3.1.

4.

iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital

5.

slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit

STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

hídra hídre samostalnik ženskega spola [hídra]

1.

grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo

2.

iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat. Chlorohydra viridissima

3.

ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’

íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis]

1.

iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat. Threskiornithinae

2.

močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologije sveti ibis

STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.

inčún inčúna samostalnik moškega spola [inčún]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: sardon

1.1.

;

SINONIMI:

sardon

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. ìnćūn iz ben. it. incio - več ...

jástog jástoga samostalnik moškega spola [jástok jástoga]

1.

velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...

jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]

1.

večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...

jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]

1.

manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae

2.

žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek

3.

manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator

STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...

jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]

1.

navadno ekspresivno jež, zlasti manjši

2.

žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek

3.

kar po obliki spominja na manjšega ježa

3.1.

4.

pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve

STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: ↑jež

kaméla kaméle samostalnik ženskega spola [kaméla]

kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: iz zoologije velblod

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamel in lat. camēlus iz gr. kámēlos, to prevzeto iz nekega semitskega jezika, verjetno akadščine - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kaméleon kaméleona in kameleón kameleóna samostalnik moškega spola [kaméleọn] in [kameleón]

1.

kuščar z velikimi vrtljivimi očmi in dolgim iztegljivim jezikom za lov na žuželke, ki lahko spreminja barvo kože, da se zliva z okolico; primerjaj lat. Chamaeleonidae

2.

ekspresivno žival, ki lahko spreminja barvo, da se zliva z okolico

3.

ekspresivno kdor pri opravljanju nalog ali doseganju ciljev hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja

FRAZEOLOGIJA: spreminjati barve kot kameleon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chamäleon in lat. chamaeleōn iz gr. khamailéōn iz khamaí ‛na zemlji, na tleh’ + léōn ‛lev’, prvotno torej ‛pritlikav lev’ - več ...

karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]

iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov

STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...

kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]

zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali

STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kmétov kmétova kmétovo pridevnik [kmétou̯ kmétova kmétovo]

1.

ki je v zvezi s kmetom 1., pripada kmetu 1.

1.1.

kmetom 1.

FRAZEOLOGIJA: Gozd je kmetova banka.
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]

1.

žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera

1.1.

navadno v množini

2.

navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša

3.

ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune

4.

iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna

STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

konjedêrec konjedêrca tudi konjedérec konjedérca samostalnik moškega spola [konjedêrəc] tudi [konjedérəc]

1.

kdor se ukvarja z odvozom, odstranjevanjem bolnih, neželenih živali, zlasti psov

1.1.

nekdaj

2.

slabšalno kdor s kom ravna slabo, neprimerno, ga izkorišča

ETIMOLOGIJA: iz ↑konj + tvorjenka od ↑dreti po zgledu starejšega mrhoderec ‛kdor odira mrhovino’, kar je iz ↑mrha ‛poginula žival, mrhovina’, ‛kljuse’ + tvorjenka od ↑dreti - več ...

kônjev kônjeva kônjevo pridevnik [kônjeu̯ kônjeva kônjevo]

1.

ki je v zvezi s konjem 1., konji 1.

1.1.

konja 1.

konj 1.

ETIMOLOGIJA: ↑konj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola [konjúšnica]

1.

stavba za bivanje in oskrbo konj

2.

ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjenica

3.

ekspresivno podjetje, tovarna za izdelovanje, razvoj vozil določene znamke

ETIMOLOGIJA: iz konjuh ‛konjušnik’, iz ↑konj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc]

1.

ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved

2.

iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatilla

STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatin

kosmatínka kosmatínke samostalnik ženskega spola [kosmatínka]

ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, medveda

ETIMOLOGIJA: ↑kosmatinec

kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]

1.

domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus

2.

iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra

3.

telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom

4.

priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks

4.1.

5.

znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico

6.

slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...

kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

1.

sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...

krokodílji krokodílja krokodílje pridevnik [krokodílji]

1.

ki je v zvezi s krokodili ali gojenjem krokodilov

FRAZEOLOGIJA: krokodilje solze, točiti krokodilje solze
ETIMOLOGIJA: ↑krokodil

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kŕt kŕta samostalnik moškega spola [kə̀rt]

1.

manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatastima sprednjima nogama za kopanje, ki živi pod zemljo; primerjaj lat. Talpa

2.

vohun, ki posreduje zaupne informacije o organizaciji, v kateri deluje, drugi organizaciji, državi

FRAZEOLOGIJA: slep kot krt
ETIMOLOGIJA: = cslov. krъtъ, srb. kȑt, rus. krót, češ. krt < pslov. *krъtъ, morda sorodno z litov. krutùs ‛gibčen, živahen’ ali s kertùs iz ide. *(s)ker(H)- ‛rezati, sekati, kopati’ - več ...

krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti]

1.

čistiti kaj s krtačo, ščetko

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

lábradorec lábradorca tudi labradórec labradórca samostalnik moškega spola [lábradorəc] tudi [labradórəc]

velik kratkodlak pes črne, rjave ali bež barve s povešenimi uhlji

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Labrador (dog, retriever) ‛labradorski (pes, prinašalec)’, po kanadskem polotoku Labrador

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

lájati lájam nedovršni glagol [lájati]

1.

oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno glasno, zadirčno govoriti

3.

slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno

FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski]

1.

ki je v zvezi z lavino 1.

1.1.

lavine 1.

2.

ki se uporablja za ugotavljanje snežnih razmer v gorah

STALNE ZVEZE: lavinska žolna
ETIMOLOGIJA: ↑lavina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

línj línja samostalnik moškega spola [lín]

1.

iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; primerjaj lat. Tinca tinca

1.1.

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lȉnj, lȋnj, rus. línь, češ. líň < pslov. *lin'ь, tako kot latv. lĩnis, litov. lýnas, stprus. lins, gr. lineús ‛spolzka riba, babica’, ags. slīw, stvnem. slīo, nem. Schleie ‛linj’ iz ide. *(s)lei̯- ‛sluzast, lepljiv, zdrizast’ - več ...

lokárda lokárde samostalnik ženskega spola [lokárda]

1.

večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologije plavica

1.1.

STALNE ZVEZE: zlata lokarda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. lòkārda in neke neznane roman. oblike iz lat. lacerta, prvotno ‛kuščar’

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3.

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4.

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

máčkast2 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast]

ki spominja na mačko 1. ali je tak kot pri mački 1.; SINONIMI: mačji

ETIMOLOGIJA: ↑maček, ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

máčkin máčkina máčkino pridevnik [máčkin]

1.

ki je v zvezi z mačko 1., mačkami

1.1.

mačke 1.

ETIMOLOGIJA: ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mačkón mačkóna samostalnik moškega spola [mačkón]

1.

ekspresivno maček, zlasti večji

2.

ekspresivno moški, ki je v čem izkušen, spreten

3.

ekspresivno moški, ki rad zapeljuje, se postavlja

ETIMOLOGIJA: ↑maček

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]

1.

oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim

ETIMOLOGIJA: ↑mijav

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mišelôvka mišelôvke samostalnik ženskega spola [mišelôu̯ka]

1.

past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišnica

2.

ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden položaj; SINONIMI: ekspresivno mišnica

3.

dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od likov; SINONIMI: mišnica

4.

ekspresivno žival, ki lovi miši

ETIMOLOGIJA: ↑miš + ↑loviti

močeríl močeríla samostalnik moškega spola [močeríl] tudi [močeríu̯ močeríla]

iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; SINONIMI: iz zoologije beli močeril, iz zoologije proteus

STALNE ZVEZE: beli močeril, črni močeril
ETIMOLOGIJA: iz slovan. *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ iz ↑močiti

mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]

1.

ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved

2.

ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo

3.

slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz ↑mrtvec - več ...

nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti]

1.

zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

2.

ekspresivno (fizično) kaznovati

ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...

nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]

priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi

FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

nèvretênčar nèvretênčarja tudi nèvreténčar nèvreténčarja samostalnik moškega spola [nèwretênčar] tudi [nèwreténčar]

1.

iz zoologije žival, ki nima hrbtenice iz vretenc

2.

slabšalno kdor pogosto spreminja svoje prepričanje, načela zaradi lastnih koristi

ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑vretenčar

oblájati oblájam dovršni glagol [oblájati]

1.

z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga

2.

slabšalno ozmerjati, skritizirati

3.

navadno slabšalno večkrat nadležno ogovoriti koga

4.

neformalno obiskati kak kraj, območje z namenom raziskati, spoznati ga

ETIMOLOGIJA: ↑lajati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca]

1.

žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑opraševati

opraševálka opraševálke samostalnik ženskega spola [opraševáu̯ka] tudi [opraševálka]

žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta

ETIMOLOGIJA: ↑opraševalec

oráda oráde samostalnik ženskega spola [oráda]

1.

večja morska riba z zelenkasto srebrnim telesom, zaobljeno glavo in črno pego na škržnem poklopcu; primerjaj lat. Sparus aurata

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. oráda < lat. aurāta, prvotno ‛z zlatom okrašena’, iz aurum ‛zlato’ po zlato rumenem pramenu nad očmi - več ...

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]

1.

konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus

1.1.

2.

iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus

3.

podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik

FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...

ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo]

1.

ki je v zvezi z oslom 1., osli 1.

1.1.

osla 1.

FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski]

1.

ki je v zvezi z osli 1. ali gojenjem oslov 1.

STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: ↑osel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

piranha piranhe; in piránja; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja]

1.

manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae

1.1.

2.

navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Piranha, angl. piranha in port. piranha iz tup. piraya, prvotno ‛škarje’ - več ...

piránja piránje; in piranha; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja]

1.

manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae

1.1.

2.

navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda

ETIMOLOGIJA: ↑piranha

plazílec plazílca samostalnik moškega spola [plazíləc plazílca] in [plazíləc plazíu̯ca]

1.

mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: iz zoologije reptil

2.

slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno hlapec

ETIMOLOGIJA: ↑plaziti

plezálka plezálke samostalnik ženskega spola [plezáu̯ka] in [plezálka]

1.

športnica, ki se ukvarja s plezanjem

1.1.

2.

rastlina, ki se pri rasti oprijema opore

3.

žival, ki dobro pleza

4.

navadno v množini, manj formalno nizko oprijeto obuvalo z gumijastim podplatom za plezanje

STALNE ZVEZE: prosta plezalka
ETIMOLOGIJA: ↑plezati

plíšast plíšasta plíšasto pridevnik [plíšast]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plišasti ki je prekrit, obšit s plišem

ekspresivno ki vzbuja občutek prijetnosti, neškodljivosti

ETIMOLOGIJA: ↑pliš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]

1.

večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus

2.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

3.

znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom

3.1.

STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...

podlásica podlásice samostalnik ženskega spola [podlásica]

1.

manjša zver z dolgim vitkim trupom, s temnejšo dlako po hrbtu in belkasto po trebuhu; primerjaj lat. Mustela

2.

slabšalno kdor je zvit, premeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mala podlasica, velika podlasica
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. podlasica, sorodno cslov. lasica, hrv., srb. lȁsica, rus. lásica, češ. lasice, tudi star. sloven. lasica < pslov. *lasica, nejasnega izvora - več ...

pokákati pokákam dovršni glagol [pokákati]

1.

evfemistično umazati z iztrebki

2.

v obliki pokakati se, evfemistično po prebavljanju izločiti odvečne snovi iz črevesja

3.

v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno imeti do koga, česa negativen, brezbrižen odnos

4.

v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno ustrašiti se in zato popustiti, ne opraviti naloge

FRAZEOLOGIJA: pokakati se v hlače
ETIMOLOGIJA: ↑kakati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]

1.

sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae

1.1.

STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...

požerúh požerúha samostalnik moškega spola [požerúh]

1.

navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SINONIMI: navadno slabšalno požrešnež

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno požrešnež

2.

ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požrešnež

3.

slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požrešnež

ETIMOLOGIJA: ↑požreti

požréšnež požréšneža samostalnik moškega spola [požréšneš požréšneža]

1.

navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SINONIMI: navadno slabšalno požeruh

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno požeruh

2.

ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požeruh

3.

slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požeruh

ETIMOLOGIJA: ↑požrešen

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]

1.

domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.

znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano

2.1.

3.

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs

4.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs

STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...

prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji]

1.

ki je v zvezi s prašiči 1. ali gojenjem prašičev 1.

ki je v zvezi s prašičem 2., 2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑prašič

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in [prêdenje] tudi [prédenje]

1.

izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

2.

oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑presti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]

1.

izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

2.

oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...

pterozáver pterozávra samostalnik moškega spola [pterozávər]

iz paleontologije izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali dlakam podobnimi izrastki, in velikimi kožnatimi krili, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Pterosauria

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. pterosaur, frc. ptérosaure) iz nlat. pterosaurus iz gr. pterón‛pero, krilo’ + ↑zaver

rárog rároga samostalnik moškega spola [rárok rároga]

1.

velik morski rak rdečkasto rjave barve z belkastimi pikami, dolgimi tipalkami in brez klešč; primerjaj lat. Palinuridae

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. čak. rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ukr. rárig, polj. raróg, raroh ‛vrsta sokola, lunj’ < pslov. *rarogъ iz *rarъ ‛krik, šum’ iz ide. onomatopeje *rē̆i̯-, prvotno se morda nanaša na ptiča, ali pa je hrv. rarog neposredno iz *rarъ ‛krik, šum’ - več ...

reptíl reptíla samostalnik moškega spola [reptíl]

iz zoologije mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: plazilec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Reptil iz poznolat. reptile < lat. rēptilis ‛plazeč se’, iz rēptāre ‛plaziti se’ - več ...

rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríu̯čkar] tudi [rílčkar]

1.

hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec; primerjaj lat. Curculionidae

2.

navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič

STALNE ZVEZE: brazdasti trsni rilčkar, trtni rilčkar
ETIMOLOGIJA: ↑rilček

róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc]

1.

izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu

2.

starinsko ruta

STALNE ZVEZE: veliki robec
ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’

rótvajler rótvajlerja; tudi rottweiler samostalnik moškega spola [rótvajler]

zelo velik kratkodlak pes črne barve s simetričnimi rdeče rjavimi lisami, s krepkim telesom in povešenimi uhlji

ETIMOLOGIJA: ↑rottweiler

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sadíst sadísta samostalnik moškega spola [sadíst]

kdor doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sadist iz ↑sadizem

sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]

1.

majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina

1.1.

navadno v množini

FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...

sardón sardóna samostalnik moškega spola [sardón]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

inčun

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardone k ↑sardina

sívček sívčka samostalnik moškega spola [síu̯čək]

1.

ekspresivno žival sive barve, zlasti osel

2.

visok fižol z manjšimi zelenkasto sivimi zrni

3.

ljubkovalno moški s sivimi lasmi, navadno star

4.

ekspresivno kar je sive barve, zlasti las

ETIMOLOGIJA: ↑siv

sívec sívca samostalnik moškega spola [sívəc]

žival sive barve

ETIMOLOGIJA: ↑siv

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

1.

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

2.

žival sive barve, navadno krava

3.

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

4.

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

skakáč skakáča samostalnik moškega spola [skakáč]

1.

žival, ki dobro skače

2.

iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat. Gerbillinae

3.

iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat. Collembola

4.

starinsko športnik, ki se ukvarja s skakanjem

5.

pripadnik srednjeveške in zgodnjenovoveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše

6.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: konj

STALNE ZVEZE: mongolski skakač, puščavski skakač
ETIMOLOGIJA: ↑skakati

skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]

1.

očistiti kaj s krtačo, ščetko

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]

1.

morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus

1.1.

2.

iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...

sršén sršéna tudi sŕšen sršéna tudi sršèn sršéna samostalnik moškega spola [səršén] tudi [sə̀ršen] tudi [səršèn]

večja, osi podobna žuželka z rjavimi in rumenimi progami po glavi in oprsju; primerjaj lat. Vespa crabro

ETIMOLOGIJA: = cslov. srъšenь, hrv., srb. stȑšljēn, rus. šéršenь, češ. sršeň < pslov. *sьršę, iz ide. *k'r̥h2s-én- *‛glavata žival, žuželka z veliko glavo’, tako kot litov. širšuõ, sorodno z nem. Hornisse, angl. hornet, lat. crābrō ‛sršen’, iz ide. baze *k'erh2-s- ‛glava’ - več ...

súlec súlca samostalnik moškega spola [súləc]

1.

velika plenilska sladkovodna riba z velikim gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho

1.1.

ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. sulac, kot stcslov. sulěj ‛boljši, močnejši’, cslov. suliti sę ‛bahati se’ iz pslov. *sulъ ‛velik’ < ide. *k'ou̯H-lo- ‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind. śū́ra- ‛junak’, śváyati ‛nabrekati, postajati močan’, śótha- ‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...

ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]

1.

sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox

1.1.

FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...

škàmp škámpa samostalnik moškega spola [škàmp]

1.

večji morski rak oranžne barve s podolgovatim telesom; primerjaj lat. Nephrops norvegicus

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scampo iz gr. kámpē ‛črv’ zaradi kuhanih oluščenih repov, ki spominjajo na črva - več ...

škrípanje škrípanja samostalnik srednjega spola [škrípanje] redko [škripánje]

1.

oddajanje predirljivega, visokega zvoka zaradi trenja, drgnjenja

2.

slabšalno igranje na godalo, zlasti na violino

3.

ekspresivno stanje, ko kaj ne poteka, deluje gladko, brez težav, ima očitne pomanjkljivosti

FRAZEOLOGIJA: škripanje z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati

štírinóžec štírinóžca samostalnik moškega spola [štírinóžəc]

ekspresivno žival, ki ima štiri noge, zlasti pes

ETIMOLOGIJA: ↑štirinog

tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska]

1.

odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino

1.1.

1.2.

2.

velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka

2.1.

;

SINONIMI:

polenovka

3.

iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae

4.

ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...

tún túna samostalnik moškega spola [tún]

1.

velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna

1.1.

;

SINONIMI:

tuna, tunina

STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna

túna túne samostalnik ženskega spola [túna]

1.

velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tun

1.1.

;

SINONIMI:

tun, tunina

STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...

vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]

1.

bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku

2.

manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir

3.

ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči

4.

ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri

STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra]

manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologije evrazijska vidra

STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra
FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro‑ iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá‑ ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vretênčar vretênčarja tudi vreténčar vreténčarja samostalnik moškega spola [wretênčar] tudi [wreténčar]

iz zoologije žival, ki ima hrbtenico iz vretenc

ETIMOLOGIJA: ↑vretence

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zalájati zalájam dovršni glagol [zalájati]

1.

oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom, značilnim zlasti za psa

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno glasno, zadirčno reči, povedati

ETIMOLOGIJA: ↑lajati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]

1.

oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim

FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

záver závra samostalnik moškega spola [závər]

izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: dinozaver

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Saurus in nlat. saurus iz gr. saũros ‛kuščar’

zdresíran zdresírana zdresírano pridevnik [zdresíran]

1.

ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑zdresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zdresírati zdresíram dovršni glagol [zdresírati]

1.

z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑dresirati

zobátec zobátca samostalnik moškega spola [zobátəc]

1.

večja plenilska morska riba s krepkim trupom, veliko glavo in večjimi zobmi; primerjaj lat. Dentex dentex

1.1.

ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv. zùbatac iz ↑zobat

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]

1.

dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura

1.1.

2.

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

3.

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

4.

manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena

5.

slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek

STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.