Tiskanje

bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brezskŕbən, -bna, adj. sorgenlos, sorgenfrei: brezskrbno življenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.-C.; pren. čemerno življenje, Meg.-Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dȃljšati, -am, vb. impf. verlängern; dan se daljša, der Tag nimmt zu; daljšati si življenje, Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

darováti, -ȗjem, vb. impf. 1) spenden, schenken; d. komu kaj; beschenken, d. koga s čim: tu so otroci, s katerimi je Bog tvojega hlapca daroval, Dalm.; Prečudno si me daroval, stara cerkvena pesem (rok.); s tem nas je Jezus daroval, Kast. (N. c.); d. mašnika, Jsvkr.; Bog te z dobrotami daruje, Bas.; pirhe posebno čislajo ter se z njimi darujejo, Navr. (Let.); — 2) opfern, aufopfern, hingeben: Abel mu daruje prve mladiče svoje črede, Ravn.; svoje življenje za koga d., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

desetobratovȃnje, n. desetih bratov življenje: tako se začenja moje d., Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dijáški, adj. Studenten-, Jan., nk.; dijaško življenje, das Studentenleben, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dȓz, dŕza, adj. frech, Jan., C.; drzo življenje, Krelj; predrz in preobjesten, Trub. (Post.); drzi norci, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.-Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

greníti, -ím, vb. impf. 1) bitter machen; verbittern, verleiden; g. komu veselje, življenje; — 2) grämen: to me greni, das kränkt mich, Cig., C.; — g. se, grämeln, zürnen, V.-Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

grẹ́šən, -šna, adj. sündhaft, sündig; grešen človek, grešno življenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hočljìv, -íva, adj. lüstern, wohllüstig, Cig., Trub.-Mik.; hočljivo življenje, C.; — pogl. hotljiv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.-C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.-Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.-C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jármovka, f. 1) die Jochwiede, Mur.; življenje, ki ni trhle jarmovke vredno, Jurč.; — der Jochriemen, C.; — 2) das Jochseil, an dem der Ochs zieht, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klȃteški, adj. Vagabunden-: klateško življenje, SlN., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kǫ̑čarski, adj. Häusler-; — kočarsko življenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.-jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.-Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kŕma 1., f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.-Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

makrobiōtika, f. nauk, kako si življenje dolgo ohraniti, die Makrobiotik, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.-C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.-Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mŕhast, adj. 1) mager, elend (o živini), Z.; — 2) mrhasto življenje, das Luderleben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odmétati, -mę́čem, I. vb. pf. das Wegwerfen beenden, (der Reihe nach) wegwerfen; vse je odmetal od sebe; — II. odmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen; malovredne ribe odmetajo, Ravn.; obsodila je moje življenje, zato me odmeta, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odrẹšílọ, n. die Erlösung: za koga svoje življenje v odrešilo dati, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ogledováłən, -łna, adj. beschaulich: ogledovalno življenje, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ogreníti, -ím, vb. pf. verbittern; življenje, veselje komu o.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ogrenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ogreniti, -im; verbittern: življenje si o.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ožágati 1., -am, vb. impf. ad ožgati; = ožigati: grešnika njegovo grešno življenje bode ino ožaga, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poganȋja, f. 1) das Heidenthum, Mik.; — 2) neredno, malopridno ravnanje, življenje in gospodarstvo: pri tej hiši je strašna poganija, Ip.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pogȃnjati, -am, vb. impf. ad pognati; 1) antreiben; p. konje pri vožnji; živino zaostajajočo p.; — ceno kvišku p., den Preis in die Höhe treiben, Cig.; trdo p. kaj, etwas nachdrücklich betreiben, Cig.; tožbo p., eine Klage verfolgen, Z.; — vergeuden, verschwenden, Cig.; v zapravljivosti in razuzdanosti p. življenje, Cv.; — 2) p. se za kaj, sich um etwas bemühen, etwas erstreben, auf etwas hinarbeiten, sich einer Sache annehmen; p. se za predstvo, um den Vorrang streiten, Cig.; p. se za službo, za občo korist, za čast, za pravico; p. se za koga, sich jemandes annehmen, ihn protegieren; — p. se s kom, mit jemandem wetteifern, Cig.; — p. se za kom, jemandem nacheifern, Jan.; — 3) treiben, hervorwachsen machen: popke, očesa p., knospen; korenine p., Wurzeln treiben; kali p., keimen; mladike p., Triebe ansetzen; — drevje že poganja, die Bäume schlagen bereits aus; — tudi: brst, listje poganja na drevesu; — jelen poganja rogove, der Hirsch setzt auf, Cig.; — zobje mu poganjajo, er zahnt, Cig.; — stena poganja, die Wand fängt an sich aufzurichten (mont.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pohajáški, adj. Müßiggänger-: pohajaško življenje, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

potíłən, -łna, adj. Schweiß verursachend, Cig.; — mühevoll: potȋłni delavnik, potilno življenje, C.; potilni učiteljski stan, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

potrátən, -tna, adj. verschwenderisch; p. človek; potratno življenje; — kostspielig, Luxus-, Jan., nk.; potrȃtni izdelek, die Luxusware, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pregrẹ́šən, -šna, adj. sündig, sündhaft; lasterhaft; pregrešno življenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

premišljávən, -vna, adj. nachdenklich: p. človek, Cig.; — premišljavno življenje, beschauliches Leben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

preobráziti, -rȃzim, vb. pf. ein anderes Aussehen verleihen, umformen: p. kaj, Mur., Cig., Jan.; p. koga, jemanden vermummen, Guts., V.-Cig.; — verklären, Mur., Cig., Jan.; — p. se, ein anderes Aussehen bekommen: odkar je ta bol (bolezen) prišla na trto, preobrazilo se je pri nas vse življenje, Boršt (Ist.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

preríti, -rȋjem, vb. pf. 1) durchwühlen; svinje so vso zemljo po ograji prerile; krt je vso gredo preril; — palec je luknjo na črevlju preril, Jurč.; — durchstöbern, Cig.; — 2) p. množico, sich durch die Menge drängen, Cig.; — p. se, sich durchdrängen; — p. se, sich durchbringen: p. se skozi življenje, sich mühsam durchs Leben fortbringen, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

priję́tən, -tna, adj. angenehm; p. duh, prijetna sapa, prijetno življenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

priskútiti, -skȗtim, vb. pf. ekelhaft, verhasst, unangenehm machen, verleiden: p. komu kaj, Mur., Cig., Jan., C., Dol., Notr., BlKr.; — p. se, ekelhaft werden, zu widerstehen anfangen, Cig., Jan., C., Dol., Notr., BlKr.; priskutila se mi je ta jed, diese Speise widersteht mir, Z.; življenje se mu je priskutilo, Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

puščȃvniški, adj. Einsiedler-: puščavniško življenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

samogółtən, -tna, adj. = požrešen, gefräßig, Mur., Cig., Jan., Kr.; samogoltno življenje, ein schlemmerisches Leben, Jap.-C.; — habgierig, eigennützig, selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Gor.; — s. časti, ehrsüchtig, Meg., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

samotárski, adj. Einsiedler-, Jan.; samotarsko življenje, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

siromáški, adj. 1) Armen-, Cig., Jan.; — 2) arm, armselig, ärmlich; siromaško življenje, po siromaško živeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skȓb, -ȋ, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! (iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sladíti, -ím, vb. impf. 1) süß machen, versüßen; (fig.) versüßen, würzen; to mi življenje sladi; — 2) s. se, süß thun, schmeicheln, Mur., C.; s. se komu, jvzhŠt.; — 3) sladi se mi, es gelüstet mich, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

slȃjšati, -am, vb. impf. süßer machen, versüßen; (fig.) s. komu življenje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

snẹ́dən 2., -dna, adj. 1) essbar, C.; — 2) essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Savinska dol.; — verzehrend, Cig.; gospodsko življenje je snedno, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tŕhəł, -hla, adj. morsch, Jan., C., (trhèł, -là) Lašče-Erj. (Torb.); življenje, ki ni trhle jarmovke vredno, Jurč.; — trhlo lice, ein eingefallenes Gesicht, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče-Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.-Erj. (Torb.), kajk.-Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.-Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vẹ̑čən, -čna, adj. 1) kräftig, stark, C., Rib.-Mik.; — kräftigend; večna jed, C.; — 2) ewig; večno življenje; — večne maše, gestiftete Messen, M., Z.; — večna luč, das Abendgeläute: večno luč zvoni, Št.; tudi vę̑čən, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vę́ntanje, n. das Abwehren: bolehali so, pa zmerno življenje in modro ventanje jim je pomagalo težave prenašati, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zanȋkarən, -rna, adj. nichtsnutzig, liederlich; z. človek; zanikarno življenje; — schlecht: zanikarna jed, eine schlechte Speise.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žítje, n. = življenje, das Leben, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

živẹ̑nje, n. = življenje, das Leben, Dict., Krelj, Schönl., Kast., Jsvkr., Ben.-Kl., nekateri novejši pisatelji.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

živẹ́tje, n. = življenje, das Leben, der Lebenslauf, Mur., Cig., Jan., Ravn.-C., DZ.; za živetja, bei Lebzeiten, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

živȋtək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, Fr.-C., Z.; od zemlje živitek imajo, Jsvkr.; — 2) = življenje, das Leben, Schönl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

življénje, n. 1) das Leben; kakršno življenje, taka smrt; na ž. in smrt, auf Leben und Tod; vsakdanje ž.; pregrešno, pobožno ž.; dobro ž., das Wohlleben; ž. dati za domovino; — 2) = živež, Cig., Fr.-C., Svet. (Rok.); s potrebnim življenjem oskrbeti, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.