baumheker -ja*/-kra* samostalnik moškega spola ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu; SODOBNA USTREZNICA: žolna
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brgles [bȓgles]
(brglez) samostalnik moškega spolaptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cviketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quieken, zwitschern: žolna cvikeče, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čŕn2 -a -o stil. -ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje; ant. bel3:
črni lasje;
črn maček;
obleka iz črnega žameta;
plašč je črn;
črna barva;
črna obleka;
črna šolska tabla;
sivkasto, vranje, zamolklo črn;
črn kot oglje, kot vrag;
črno-bel vzorec;
črno-žolta zastava / pesn.: črni mrak; črni vran; črna noč, tema / izobesili so črno zastavo kot znamenje žalovanja2. ki je temne barve: gost črn dim;
na nebu visijo črni oblaki;
črna prst;
črne oči;
čisto črn;
gara ko črna živina zelo, hudo;
ekspr.: nabil te bom, da boš ves črn;
plačal bo, da bo črn zelo, veliko;
črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele;
črno-bela fotografija / pesn.: črni grob; črni kovači; črna kri / črn(i) kruh kruh iz črne moke; črna kava kava brez dodatka mleka; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; črno vino rdeče; črno pivo temno; ali je svetlolasa ali črna temnih las; nosi črna očala očala s temno obarvanimi stekli; črn od sonca zagorel// ki ima plodove ali gomolje temne barve: grmi črnega ribeza; črna murva; črna redkev / jesti črni ribez 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: tedaj so se zanje začeli črni dnevi;
črna usoda / preženi črne misli; obhajajo ga črne slutnje // ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: črn naklep; bala se je njihovih črnih pogledov; ima črno dušo; snoval je črne misli // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: navdajal ga je črn obup; črna groza; najbolj črna revščina; črna žalost / to je črna nehvaležnost, zavist, zloba; črno sovraštvo 4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: z lažnimi računi so si ustvarili črni fond;
preprečevanje črnih gradenj;
nekateri šoferji podjetij zaslužijo s črnimi vožnjami / črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; črno odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi5. slabš. nanašajoč se na klerikalce, desničarje: občina je bila črna
● publ. črni kontinent Afrika; črni prebivalci Amerike črnski prebivalci; črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik; črna Afrika Afrika s črnskim prebivalstvom; ljudi prikazuje s črnimi barvami, v črni luči negativno; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; publ. črna kronika tega tedna (prometne) nesreče; črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma; ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; dobil je črno piko zabeležilo se je slabo mnenje o njem; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; star. črna smrt kuga; slabš. črne srajce italijanski fašisti; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; vznes. pokriva ga črna zemlja je mrtev, pokopan; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska; publ. črno zlato premog; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno
♦ antr. črna rasa; bot. črni bor, hrast, koren, trn, zobnik; etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; črna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; gozd. črni gozd gozd z iglastim drevjem; črni les les iglastega drevja; igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave; kem. črni smodnik strelivo, zmes solitra, žvepla in lesnega oglja; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. črne koze; metal. črna pločevina; petr. črni premog premog z visoko stopnjo pooglenitve; rel. črna barva v bogoslužju simbol žalosti, smrti; črna maša maša, ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; šah. črna figura; črno polje; trg. črna posoda posoda iz železne pločevine; zool. črni dular, medved, žužek; črna podgana; črna žolna čŕno prisl.:
črno orisati položaj; črno obrobljen robec; črno pobarvana tabla; črno vezana knjiga / piše se narazen ali skupaj: črno lisast ali črnolisast; črno pikast; črno progast; črno rjav; črno zelen / pesn. črno črn oblak
● ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; črno gleda predse jezno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko
čŕni -a -o sam.:
črni je ponudil belemu remi kdor igra pri šahu s črnimi figurami; nav. slabš. črni in rdeči desničarji, klerikalci; pog. pol kile črnega in dve žemlji črnega kruha; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; nosi črno za sinom črno, žalno obleko; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; na črno prodajati tujo valuto, zidati hišo; ekspr. zadel si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari; istrsko črno črno, rdeče vino; črno za nohtom umazanija; pog. liter črnega in narezek črnega, rdečega vina; žena v črnem v črni, žalni obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dẹ́tel -tla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
detel [dẹ́tǝl
]
samostalnik moškega spolaptica žolna, LATINSKO: Picus, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dlétast -a -o prid. (ẹ́) podoben dletu: žolna ima dolg dletast kljun;
dletast sveder;
dletasti zobje glodavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dvókanálna plazôvna žôlna -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dvókanálna plazôvna žôlna -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glẹ́dati glẹ̑dam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kléstiti -im nedov., kléščen (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka;
ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa // ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po nogah
● ekspr. po vinogradu je klestila toča z močnim padanjem povzročala škodo2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga klesti;
klestiti po glavi;
klestili so se s palicami 3. slabš. govoriti, pripovedovati: spet klesti neumnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kléstiti -im nedov. -èč -éča; kléščen -a; kléščenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ veje z drevesa; poud. ~ neumnosti |govoriti|; poud. klestiti koga |tepsti, pretepati|; poud. klestiti po čem Žolna ~i s kljunom po deblu |udarja, tolče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kljúvati -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje;
ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati// udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje;
v sencih mu je neznosno kljuvalo 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde;
v srcu ji kljuje skrb;
brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo kljúvati se, tudi kljuváti se
tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kljúvati -am in kljúvati kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljuváti kljújem nedov. -aj -ajte in kljúj -te tudi kljúvaj -ájte in kljúj -te, -ajóč in kljujóč, -áje; -al -ala tudi -ál -ála, -at tudi -át, -an -ana tudi -án -ána; kljúvanje in kljuvánje; (-at tudi -àt) (ú; ú; á ú; á ú) koga/kaj Kokoš ~a zrnje; kljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. V srcu mu ~a skrb |ga vznemirja|; brezos. V prstu mu ~a |ima ostre ponavljajoče se bolečine|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kljúvati -am
nedov.1.
kaj hitro, sunkovito segati s kljunom po čem 2.
udarjati, tolči s kljunom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
klǫ̑kar, -rja, m. = črna žolna, der Schwarzspecht, Cig., Frey. (F.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
klǜkati -am nedov. 1. šepati: Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KAJ 1870, 35 2. kljuvati: [žolna] máli dervár neprehenjano klüka s svojim klünastom klüni na dreva stébli AI 1878, 3 3. majati se: i nyi ledevjé nyim vszeszkosz naj klükajo TA 1848, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
klǘn -a m kljun: Kakda sze zové nacsi nôsz fticsov? Klun KAJ 1870, 14; tak popejva, Da ſze vnyegovom klüni vnogokrát Krvelicza prelejva BKM 1789, 377; je kokout z ostijov v klüni vöodleto KOJ 1914, 150; Szamec pleve i szenô noszi v-klüni KAJ 1870, 104; Golôb je hitro z-klünom vêkico vtrgno AIP 1876, 63; [žolna] klüka s svojim klükastom klüni na drêva stébli AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
klǘnasti -a -o prid. kljunast: [žolna] klüka s svojim klünastom klüni na dreva stébli AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kováti kújem nedov., kovál (á ú) 1. z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikovati, obdelovati kovino: kovati jeklo, železo;
kovati in variti / kovati v tanke železne palice / ročno, strojno kovati / kovati denar; kovati orožje; pren., ekspr. življenje ga je neusmiljeno kovalo 2. opremljati s kovinskim delom: kovati hrastova vrata / kovati konja pritrjati mu podkev / kaznjence kovati v verige uklepati3. ekspr. z določenim ravnanjem pripravljati, ustvarjati kaj: koval je svojo lastno nesrečo;
sami so si kovali svojo usodo / iz tuje nesreče kovati dobiček // sestavljati, delati kaj, navadno s težavo: govor sta skupaj kovala; dolgo v noč je koval primerne izraze / slabš. kuje verze sestavlja, piše4. ekspr. naskrivaj pripravljati, snovati kaj: kovati maščevanje;
kovali so zaroto proti njemu;
zvedel je, da se nekaj kuje / kuje nove načrte za bodočnost; kovati hudobne naklepe 5. ekspr. močno biti, utripati: od strahu ji je kovalo srce / v sencih mu je kovala groza; brezoseb. v glavi ji je kovalo // udarjati, tolči: slepo kovati po nasprotnikovi sablji / na deblu je kovala žolna
● ekspr. kovati koga v deveta nebesa, v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnostkováti se ekspr.
postajati bolj sposoben za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: v tej šoli se kujejo in vzgajajo kadri
kován -a -o:
kovani čevlji; kovani denar; kovano zlato zlat kovanec, zlatnik; kovano železo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kováti kújem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva,
čàs debélih kráv,
čàs súhih kráv,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti góbec kot kráva rép,
kàkor kráva na bóben,
[kàkor] pét kráv za èn gróš,
[kot da] sva kráve skúpaj pasla?,
[kot] mólzna kráva,
krávo s svédrom dréti,
léta debélih kráv,
léta súhih kráv,
napíti se kot kráva,
nažréti se ga kot kráva,
obdóbje debélih kráv,
obdóbje súhih kráv,
pijàn kot kráva,
píti kot kráva,
prilégati se kómu kot krávi sêdlo,
pristájati kómu kot krávi sêdlo,
[sàj] nísva kráv skúpaj pásla,
sédem debélih kráv,
sédem súhih kráv,
svéta kráva,
[še] kráve bi se smejále kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lavínska žôlna -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lavínska žôlna -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski] 2. ki se uporablja za ugotavljanje snežnih razmer v gorah
STALNE ZVEZE: lavinska žolna ETIMOLOGIJA: ↑lavina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
leséna žôlna -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
napíti se Frazemi s sestavino napíti se:
napíti se do mŕtvega,
napíti se kot kráva,
napíti se kot žólna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pẹ̑likan -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pikljáti, -ȃm, vb. impf. picken, Cig.; žolna piklja, da luknjo izpiklja, Z.; tüpfeln, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
píps -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
píti píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil;
piti čaj, kavo, liker;
šli so k studencu pit;
hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo 2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka;
najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino 3. uživati alkoholne pijačea) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali;
nekoliko je že pil, zato tako govori;
pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije;
pije iz obupa;
začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic;
z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala;
žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje // zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo 5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso;
južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje 6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije;
suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso
● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejenopijóč -a -e:
otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
píti Frazemi s sestavino píti:
ángelčki bi píli kàj,
ne védeti, kdó píje in kdó pláča,
piti bratínstvo s kóm,
piti brátovščino s kóm,
píti kàkor [bôžja] mávra,
píti kot kráva,
píti kot žába,
píti kot žólna,
píti krí kómu,
píti na krédo,
píti víno kot vôdo,
védeti, kdó píje in kdó pláča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pívka Frazemi s sestavino pívka:
žéjen kot pívka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
plazôvna žôlna -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
plazôvna žôlna -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
plezavt [plẹ̑zavt]
samostalnik moškega spolaptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
potŕkati -am dov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem večkrat zapovrstjo udariti po vratih kot prošnja za vstop: preden vstopiš, potrkaj;
močno, tiho potrkati;
brezoseb. sredi noči je potrkalo / potrkati na okno, vrata / s pestjo potrkati po vratih 2. večkrat zapovrstjo na rahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: potrkati s peto ob tla;
potrkati po sodu, če je poln / žolna potrka s kljunom po deblu; prijel ju je za lase in potrkal z glavama skupaj / prijateljsko ga je potrkal po rami potrepljal3. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se, nastopiti: v njem je potrkala topa bolečina / bolezen, zima je potrkala na vrata se je začela; sočutje je potrkalo na njeno srce začutila je sočutje
● za zdaj je še kar zdrav, moram potrkati upam, da bo še naprej; po ljudskem verovanju potrkati po čem, da ne bi imela ta izjava negativnih posledic; kozel, oven ga je potrkal napadel z glavo, rogovi; ekspr. potrkati na srce, vest koga skušati mu vzbuditi čustva, čut za pravičnost; ekspr. potrkaj znova na vrata založbe, pri založbi, če imajo kaj dela zate vprašaj pri založbi; ekspr. drugje potrkaj, tu ne bo nič vprašaj, prosipotŕkati se v zvezi z na, po
s trkanjem, rahlim udarjanjem po določeni stvari izraziti to, kar določa sobesedilo: pameti jim manjka, se je potrkal po čelu; to za nas ni nič, se je potrkal po denarnici; to smo pa mi, se je potrkal po prsih / ekspr. skesano se potrkati na prsi priznati krivdo
potŕkan -a -o etn.
pri katerem plesalec udarja z nogami ob tla: potrkani ples; potrkana polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
potrkováti -újem nedov. (á ȗ) potrkavati: potrkovati k prazniku / po votlem deblu potrkuje žolna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pritŕkati -am dov. (r̄ ȓ) 1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega // s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja 2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pritŕkati -am dov. -an -ana; pritŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) poud. koga/kaj Žolna je pritrkala črva iz debla |s kljuvanjem dobila|; ~ vratarja |s trkanjem priklicati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) 1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim;
sivi lasje;
siva megla;
vojaki v sivih uniformah;
ima sive oči;
nebo je bilo sivo;
siv v obraz;
pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv;
siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva // ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah // za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo
● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor ima na določenem področju velik ugled, vpliv, ob tem pa navadno prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem
♦ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivkasívo prisl.:
sivo se oblačiti; sivo bled obraz; sivo popleskane stene / piše se narazen ali skupaj: sivo lisast ali sivolisast; sivo moder; sivo zelen; sam.: moški v sivem sivo oblečen; okras v rjavem in sivem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
slíšno dolóčanje položája iskánega -ega -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu,
bíti mêhkega srcá,
bíti tŕdega srcá,
gnáti si [kàj] k sŕcu,
iméti kámen namésto srcá,
iméti mêhko srcé,
iméti srcé na dláni,
iméti srcé na právem méstu,
iméti srcé za kóga/kàj,
iméti tŕdo srcé,
iméti zláto srcé,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé,
[kot] kámen na sŕcu,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
mêhkega srcá,
mêhko srcé,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
ne iméti srcá,
ne iméti srcá [za kóga/kàj],
nosíti otrôka pod sŕcem,
nosíti srcé na dláni,
pretípati kómu srcé in obísti,
srcé gorí [kómu] za kóga/kàj,
srcé je pádlo v hláče kómu,
srcé na právem méstu,
tŕdega srcá,
tŕdo srcé
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tàk5 medm. (ȁ) posnema glas pri udarjanju: tak, tak, tak, kljuva žolna po deblu;
na okensko polico je udarjalo: tak, tak, tak // posnema glas pri streljanju: v treskanju granat so se slišali tudi rafali strojnic: tak, tak, tak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tàk2 posnem. medm. (ȁ) ~, ~, ~, kljuva žolna po deblu; ~, ~, ~, udarjajo polknice ob polico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tèk3 medm. (ȅ) posnema odsekan glas pri udarcu, hoji: tek, tek, je potrkal po šipi;
žolna je kljuvala po deblu: tek, tek, tek / pristavili so lestve in tek, tek, stekli po njih navzgor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tèk posnem. medm. (ȅ) ~, ~, je trkal po šipi; Žolna kljuva po deblu: ~, ~, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tèk3 posnem. medm.1.
posnema odsekan glas pri hoji 2.
posnema odsekan glas pri udarcu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
tôlči tôlčem [tou̯či] nedov., tôlci tôlcite in tolcíte; tôlkel tôlkla (ó) 1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo;
tolči po bobnu, vratih;
tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo;
od jeze tolči po mizi;
tolči s kladivom;
žolna tolče s kljunom po deblu;
pri plesu je s petami tolkel ob tla;
enakomerno, močno, rahlo tolči / veje so jih tolkle po obrazu / dež tolče po šipah; razburkano morje je tolklo ob obalo 2. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjema) delati iz česa majhne, drobne dele: tolči kamenje, poper;
tolči v možnarju;
tolči grude z motiko / tolči jabolka za mošt b) odstranjevati lupino: tolči lešnike, orehe c) odstranjevati kaj sploh: tolči omet z zidu 3. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem obdelovati: tolči glino;
tolči po perilu, razbeljenem železu / tolči maslo mesti; tolči smetano stepati / ekspr. mešalnik tolče tudi sneg dela, meša4. močno udarjati z namenom povzročiti bolečino: tolči konja;
tolči koga s pestjo // pog. tepsti, pretepati: vsak dan ga tolče 5. nav. 3. os., ekspr. močno padajoč udarjati ob podlago: spet dežuje, vmes pa tolče toča;
toča tolče po strehi, šipah 6. ekspr. dajati močne, kratke glasove pri delovanju: brzojav tolče;
po vinogradih tolčejo klopotci / ura tolče tri bije; brezoseb. v zvoniku tolče polnoč / v motorju nekaj tolče 7. ekspr. iti, hoditi trdo udarjajoč ob podlago: dolgo smo tolkli po kamnitem tlaku / šla sva po bližnjici, da ne bi tolkla trde ceste / pot, ki jo je tolkel dvakrat na dan po kateri je šel, hodil; pog. skupaj jo tolčeta navkreber 8. ekspr. delati sunkovite gibe z delom telesa, navadno zaradi razburjenosti: pes tolče z repom;
tolči s krili 9. ekspr. močno biti, utripati: srce glasno, hitro, razburjeno tolče;
srce mu tolče kot kladivo / knjiž. kri mu je tolkla v sencih; brezoseb. v glavi mi tolče 10. ekspr. silovito vojaško napadati, zlasti s streljanjem: tolkla sta jih dva bataljona;
tolči sovražnika iz zasede // silovito streljati: z brzostrelko tolči po kom; z brega tolči na cesto, proti hiši / pod njimi je tolkel mitraljez / letala so tolkla mesta silovito bombardirala11. publ., navadno v zvezi s po kritizirati, napadati: če le more, tolče po svojih nasprotnikih / kritika tolče po idejni osnovi dela 12. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: kmete tolčejo slabe letine;
tolče nas naša neodločnost / davki tolčejo trgovino 13. ekspr. s težavo govoriti kak jezik: madžarščino že malo tolče;
slabo, za silo tolče nemščino // govoriti kak jezik sploh: francoščino pa že dobro tolčeš; tekoče smo tolkli po rusko 14. ekspr. živeti, shajati2:
laže bi tolkli, če bi imel redno delo;
nekako že tolčemo / tolči pomanjkanje, revščino živeti v pomanjkanju, revščini; kakšno življenje tolčete tukaj kako živite
● ekspr. vse leto tolčejo krompir jedo; ekspr. ljudje so tolkli lakoto so bili lačni; ekspr. tolči rekord presegati; publ. določilo tolče zakon je v nasprotju z njim; slabš. tolči mimo, v prazno govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva
♦ etn. tolči kozo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; šport. tolči žogo čez mrežo v skoku z močnim udarcem navzdol pošiljati žogo v nasprotnikovo poljetôlči se
1. ekspr., v zvezi z na, po z močnim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: tolkel se je po prsih in se hvalil, kaj je napravil; vse to sem sam zaslužil, se je tolkel po denarnici / nič takega niste naredili, da bi se lahko tolkli po prsih hvalili
2. ekspr. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: nekaj borcev se še tolče; tolči se za svobodo; tolči se s sovražnikom; junaško se tolči
// zelo si prizadevati za kaj: tolči se za prvo mesto; že dolgo se tolčejo, da ne bi odpuščali delavcev
3. ekspr. biti v nasprotju s čim; biti se: njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih / barve se tolčejo niso skladne
4. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: z večjimi dohodki bi se lažje tolkla / s težavo se tolče skozi življenje
● ekspr. zaradi tega se boste še tolkli po glavi se boste kesali; to boste še obžalovali; ekspr. nič se ne tolci po prsih, je že prepozno ne izražaj obžalovanja
tôlčen -a -o:
poti so nasipali s tolčenim kamenjem; tolčena smetana stepena smetana
♦ um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
túrnosmúčarska opréma -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vovga samostalnik ženskega spolažolna
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zakljúvati -am in -kljújem tudi zakljuváti -kljúvam in -kljújem dov., zakljúval tudi zakljuvál (ú; á ú) 1. večkrat hitro, sunkovito seči s kljunom v kaj: kokoš zakljuje v zrnje // večkrat udariti, potolči s kljunom: v daljavi zakljuje žolna po deblu 2. brezoseb. povzročiti ostre, ponavljajoče se bolečine: v glavi mi je zakljuvalo 3. ekspr. povzročiti neugoden, ponavljajoč se duševni občutek: v duši mu je zakljuval dvom, nemir / brezoseb. nič mi ni rekla, je zakljuvalo v njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zakljúvati -am in zakljúvati -kljújem tudi zakljuváti -kljúvam in zakljuváti -kljújem dov., nam. zakljúvat tudi zakljuvàt; zakljúvanje in zakljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) v kaj Kokoši ~ajo ~ zrnje; zakljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. zakljuvati komu V duši mu je zakljuval dvom |ga vznemiril|; brezos. V glavi mi je zakljuvalo |sem začutil ostro bolečino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zakováti -kújem dov., zakovál (á ú) 1. s kovanjem nareditia) da je kaj trdno spojeno: zakovati plošči / zakovati obroč, okov / zakovati spoj / zakovati vrata
♦ teh. zakovati kovico b) da je kaj trdno nameščeno: zakovati nože na pripravi // nekdaj vkovati, prikovati: zakovati ujetnike v verige / zakovati obsojenca v ječo 2. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kaj zaradi zamrznitve v položaj, ko se ne more premikati: mraz zakuje ladje v led / huda zima je zakovala reko reka je zamrznila3. ekspr. začeti udarjati, tolči: na deblu je zakovala žolna / po njem je zakovala bolečina 4. z zabitjem žeblja v živi del kopita napačno podkovati: zakovati konja
● ekspr. spanec mu zakuje oči trdno zapre; ekspr. žila na vratu mu zakuje močno zabije; ekspr. zakovati cene ustaliti jih na določeni višini; ekspr. zakovati najlepša leta v podkve, verige jih porabiti za kovanje podkev, verigzakován -a -o:
konj šepa, ker je zakovan; v led zakovana reka
● v konico zakovan drog s kovanjem oblikovan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zakováti -kújem dov., nam. zakovàt; zakovánje; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj ~ spoj; ~ ujetnike v verige vkovati; ~ konja |napačno podkovati|; poud.: Mraz ~uje ladje v led |jih obda z ledom|; Na deblu je zakovala žolna |začela udarjati, tolči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zẹ̑l1 zelȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zelêna žôlna -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zímska pohódniška opréma -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce,
íti rákom žvížgat in žábam góst,
íti žábam góst,
móker kot žába,
napíhnjen kot žába,
napihováti se kot žába,
pijàn, da bi žábe víkal,
píti kot žába,
plávati žábo,
zijáti kot žába jájce,
zmôči kàj kàkor žába ôreh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žêjen -jna -o prid. (é ȇ) 1. ki čuti potrebo po pijači: žejen bolnik, otrok;
od tu ne boste odšli lačni in žejni;
zelo žejen;
žejen kot duša v vicah;
žejen kot žolna // ekspr. ki izraža žejo: naredil je nekaj žejnih požirkov / vreči žejen pogled proti krčmi 2. ekspr. ki ima premalo vlage, mokrote: žejne rože;
žejna polja 3. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: žejen domače besede;
dobrote in ljubezni žejni otroci;
žejen plesa;
množica je žejna in lačna pravice
● ekspr. človek z večno žejnim grlom z veliko, nepotešljivo potrebo po (alkoholnih) pijačah; ekspr. prepeljati koga žejnega čez vodo z zvitim govorjenjem, ravnanjem izmakniti se izpolnitvi zahtev kogažêjno prisl.:
žejno brati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žéłna, f. = žolna, Cig., Jan.; želna drdra, čas bo bob sejati, Burg. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žẹ̑lva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žọ̑lč -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na] 1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlna2 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na] slabšalno kdor veliko, pogosto pije, zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: piti kot žolna ETIMOLOGIJA: iz žolnir ‛vojak’ (po analogiji z razmerjem kurba : kurbir), prevzeto iz srvnem. solner < soldner, ‛najemniški vojak, plačanec’, glej ↑sold - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlna -e [žou̯na] ž (ó) 1. ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu: žolna tolče, trka s kljunom;
pije kot žolna zelo dosti, pogosto
♦ zool. črna žolna večja črna ptica z rdečo liso na glavi, Dryocopus martius; siva žolna pivka; zelena žolna zelena ptica s široko črno progo pod kljunom, Picus viridis2. naprava, ki z oddajanjem ali s sprejemanjem radijskih signalov omogoča določanje položaja zasutega, ki jo nosi, v snežnem plazu: žolna je za tiste, ki se pozimi gibljejo v gorah, življenjsko pomembna / lavinska, plazovna žolna 3. ekspr. kdor dosti, pogosto pije: on je prava žolna / kot psovka ti žolna pijana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlna -e [u̯n] ž (ó) |ptič|; člov., poud. |pijanec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlna -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
žólna Frazemi s sestavino žólna:
napíti se kot žólna,
píti kot žólna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žọ́lna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žółna, f. der Specht; črna ž., der Schwarzspecht (picus Martius), zelena ž., der Grünspecht (picus viridis), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žolna [žóu̯na
]
samostalnik ženskega spolaptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žolna (žolna, žovna) samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
žolna ž, F
8,
anjastra, tyza
ẛhovna;
ṡhovna, tyza,
anjastra;
galbula, galbulus, ṡhovna tyza;
shovna, galbula, -lus;
icterus, ena tyza
ṡhovna;
shovna, icterus;
merops, ena
ṡhovna tyza;
shovna, merops
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žolna -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žolna sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlna -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlna -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlna -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žolna
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žolna gl. štokavnik
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žolna ► ˈžuːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žôlnica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žọ̑lt -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žovna samostalnik ženskega spolaGLEJ: žolna
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
žovna gl. žolna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žùna -e ž žolna: na drevi zapásimo delavno žuno AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žuna gl.
žolna
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.