amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom;
ameriška celina;
razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíba -e ž (ī) otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka
♦ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brámor -ja m (á) - 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine
- 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti
- 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bréncelj -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo;
brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brezkríl -a -o prid. (ȋ ī) zool. ki je brez kril: brezkrila žuželka / brezkrili kivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
búba1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube;
sviloprejkina buba;
buba metulja;
pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cecé neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni: pik muhe cece
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cikáda -e ž (ȃ) zool. žuželka toplih krajev, katere samec cvrči; škržat: glasna pesem cikad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cvetožêr in cvetožér -a m (ȇ; ẹ̑) žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevju: ličinke cvetožera
♦ zool. jabolčni cvetožer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cvŕček1 -čka m (ȓ) zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček // redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čebéla -e [čeb in čəb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo;
čebela se izleže, piči, umre;
gojiti, krmiti čebele;
divje čebele;
roj čebel;
pridna kot čebela;
bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čéšnjev -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češnjo: češnjev cvet;
češnjeva koščica;
češnjevo drevo / češnjev les / češnjev sok, zavitek; češnjevo vino, žganje / knjiž. češnjeva usta živo rdeča
♦ zool. češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasičéšnjevo prisl.: češnjevo rdeče ustnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čmŕlj -a m (ŕ) čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom: po cvetju brenčijo čebele in čmrlji;
brenčati ko čmrlj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čríček -čka m (ȋ) zool. murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve, Oecanthus pellucens: črički čirikajo;
v vinogradih so se začeli oglašati črički;
čriček prepeva: čri čri čri // poljud. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v mraku se oglasijo iz trave črički
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čúrimúri -ja m (ȗ-ȗ) ljubk. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: izbezal je čurimurija iz luknjice / pri klicanju čurimuri, pridi ven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dlakojéden -dna -o prid. (ẹ̄) ki jé dlako: dlakojedna žuželka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drsálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) - 1. kdor se drsa: na drsališču je vsako nedeljo veliko drsalcev
// športnik, ki goji drsanje: nastop mladih drsalcev; bil je zares odličen drsalec - 2. zool. kljunata žuželka, ki drsi po vodni gladini, Gerris lacustris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
enodnévnica -e ž (ẹ̑) - 1. žuželka, ki živi samo nekaj ur: ličinke enodnevnic živijo v vodi; roj enodnevnic; pren., ekspr. upamo, da ta umetniška skupina ne bo samo muha enodnevnica v našem kulturnem življenju
- 2. knjiž., ekspr. kar ima majhno, kratkotrajno vrednost: bulvarne veseloigre so navadno enodnevnice; operetna enodnevnica
- 3. redko kar traja en dan: tura enodnevnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
filóksera in filoksêra -e ž (ọ̑; ȇ) zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica: filoksera uničuje vinograde
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
glosína -e ž (ȋ) zool. žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni, Glossina palpalis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goséničar -ja m (ẹ̑) - 1. motorno vozilo z gosenicami: oklopni, transportni goseničar; traktor goseničar; sprejmemo več traktoristov za delo z goseničarji
- 2. zool. žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice in jih tako uničuje, Apanteles: kapusov goseničar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goséničarka -e ž (ẹ̑) zool. žuželka, katere ličinke se zajedajo v gosenice in jih tako uničujejo, Tachina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
govéji -a -e prid. (ẹ̄) nanašajoč se na govedo: imajo nov goveji hlev / goveja koža; goveje meso, usnje / goveji golaž, zrezek; goveja juha / čreda goveje živine
♦ vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; zool. goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grìl tudi gríl gríla m (ȉ í; ī í) - 1. nižje pog. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah; ščurek: po bajti je kar mrgolelo grilov; drži se, kot bi grile jedel
- 2. nar. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grílček -čka m (ȋ) - 1. nar. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren, murenček: zbezal je grilčka iz luknjice
- 2. zool. majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom, Serinus canaria serinus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrbtoplóvka -e ž (ọ̑) zool. kljunata žuželka, ki plava na hrbtu, Notonecta glauca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrôšč hrôšča m (ȍ ó) - 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča
♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris - 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ígla -e ž (ȋ) - 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet
- a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje nogavic
- b) za pletenje; pletilka: nabirati petlje na iglo; plesti z debelimi, tankimi iglami; kovinske, lesene, plastične igle / pletilne igle
- c) za spenjanje in okras: klobuk si je pritrdila z iglo / biserna kravatna igla
● ekspr. biti, sedeti (kakor) na iglah biti zelo nestrpen, nemiren
// tak predmet, navadno kot sestavni del kake priprave, naprave: gramofonska igla; igla pletilnega, šivalnega stroja / igla brzinomera kazalec
// izžiganje tkiva z iglo
- 2. teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake naprave, priprave: zatakniti iglo v pesto kolesa; lesena, železna igla
- 3. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen; iglica: borove igle
- 4. um., v zvezi suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo: ukvarjati se s suho iglo / tehnika suhe igle
// odtis v tej tehniki: razstavil je več del, zlasti suhih igel
♦ avt. zaporna igla ki uravnava dotok goriva v uplinjač; fiz. magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; med. injekcijska igla votla igla, ki se pritrdi na brizgalko; min. igla tanek, v eni smeri daljši kristal, ki ima na koncih pravilne ploskve; obrt. igla za mreženje ki je na obeh koncih viličasto razcepljena; obrt., tisk. gravirna, risalna igla; kopirna igla; teh. igla ostanki kovine vzdolž ostrine rezila, nastali pri brušenju; voj. udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj; zool. (morska) igla zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone; vodna igla podolgovata roparska žuželka z dolgimi nogami, Ranatra linearis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
imágo -a m (ȃ) zool. žuželka na zadnji razvojni stopnji; razvita, odrasla žuželka: imago je pogosto krilat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
insékt -a m (ẹ̑) knjiž. žuželka, mrčes: strokovnjaki menijo, da prenaša to bolezen kak insekt;
nevarni insekti;
piki insektov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
iz predl., z rodilnikom - 1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega
// iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja
// za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe - 2. za izražanje
- a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico
- b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago
// arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del
// publ., v naslovih iz listnice uredništva
- 3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino
- 4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje
// bolnik je že iz nevarnosti - 5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / redko iz mladega od mladega, od mladih let
- 6. za izražanje
- a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike
- b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov
- 7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov
// za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine - 8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izjédina -e ž (ẹ̄) gozd. izdolbina v lubju, lesu, ki jo naredi žuželka: lubadarjeva izjedina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jélševka -e [u̯š] ž (ẹ́) - 1. nar. užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev; mala štorovka: nabirati jelševke
- 2. zool. vodna žuželka z dvema paroma skoraj enakih kril, Sialis lutaria: uporaba jelševke za ribjo hrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ježíčarica -e ž (ȋ) zool. žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic, Cynips quercus calicis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
káčji -a -e prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz; kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom
- 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji; kačji pastir z zelenimi prozornimi krili; ličinka kačjega pastirja
● ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; pog., šalj. kačja slina žganje
♦ bot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum
káčje prisl.: (po) kačje se zvijati; kačje marogast; kačje zvita ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kálnica -e ž (ȃ) zool. čebeli podobna žuželka, katere repata ličinka živi v kalni, umazani vodi, Eristalis tenax
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kápar -ja m (ȃ) majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove: na drevju se je pojavil kapar / ličinka kaparja / škropiti proti kaparju
♦ zool. ameriški kapar; češpljev, smrekov kapar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kápusen -sna -o prid. (ȃ) zool., navadno v zvezi kapusna muha muhi podobna žuželka, ki uničuje zlasti kapusnice, Chortophila brassicae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kápusov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapus: kapusovi listi
♦ zool. kapusov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste kapusnic, Pieris brassicae; kapusov goseničar žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice kapusovega belina, Apanteles glomeratus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kobílica -e ž (í) - 1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama: po travniku so poskakovale kobilice; cvrčanje kobilic; vojakov je bilo kot kobilic
- 2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila: svoje kobilice ne bi dal za štiri konje; pripeljal se je s črno kobilico
- 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: teše kobilico / ladijska kobilica; kobilica čolna / položiti, postaviti kobilico začeti graditi ladjo, čoln
♦ muz. kobilica ploščica na trupu godalnih instrumentov, čez katero so napete strune; zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
komár -ja m (á) - 1. majhna žuželka z dolgimi nogami, ki sesa kri: komarji pikajo; v tem kraju je veliko komarjev; boj proti komarjem
- 2. star. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ob kvartopircih se je zbrala gruča komarjev
● ekspr. delati iz komarja slona močno pretiravati
♦ zool. komar mrzličar anofeles
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó) - 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja
// konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke - 2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi
● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen
♦ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
košenínar -ja m (ȋ) zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kresníca -e ž (í) - 1. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka: nad travnikom so letale kresnice
- 2. nar. marjeta, ivanjščica: nabirati kresnice
♦ bot. gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; etn. kresnica dekle, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem prosi za dobro letino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kresníčka -e ž (í) nav. ekspr. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica: nad travo so letale kresničke
♦ rib. riba, ki se v svetlobi rdeče svetlika, Hemigrammus erythrozonus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kríkavec -vca m (í) zool. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v travi se je oglašal krikavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krojačíca in krojáčica -e ž (í; á) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem ženskih plaščev in kostimov: izučila se je za krojačico;
priredili so tečaj za šivilje in krojačice / modna krojačica
♦ zool. čebeli podobna žuželka, ki dela rove v zemljo in znaša vanje med in cvetni prah, Megachile centuncularis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krváv -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na kri:
- a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica
// krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi - b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
- c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
- 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
krvávo - 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz
- 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kúkec -kca m (ȗ) - 1. zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu; trdoglav: v baraki je polno kukcev in drugega mrčesa
- 2. ekspr. žuželka, hrošč, črv: zbirati kukce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
líst -a m (ȋ) - 1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene; listi rumenijo, se sušijo, venejo; drevo, rastlina poganja, razvija liste; mesnati listi; suhi, uveli, zeleni listi; list lipe; zajedavci na listih; drgeta, trese se kot list v vetru; sonce je žgalo in noben list se ni ganil bilo je popolnoma mirno, brez vetra
// bukovi, hrastovi, tobačni listi; krompirjevi listi; dodati jedi lovorov list / list za listom odpada
// kar je temu podobno: stresti liste krompirja v ponev / na liste zrezana jabolka - 2. pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje: na mizi leži list; popisati, preganiti, pretrgati list; prepisati na čist list nepopisan
// črtani list ki ima črte; grafični list odtis v kaki grafični tehniki
// tak kos- a) spet z drugimi v knjigo, zvezek: v knjigi manjka list; iztrgati iz beležnice list; počasi obrača liste in šepetaje bere; zvezek ima šestdeset listov; knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi / naslovni list
- b) s prilastkom prirejen za različne namene: izpolniti anketni list; notni, risalni list / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
// s prilastkom temu podobna tanka plast česa: namazati liste testa z nadevom; list furnirja
- 3. s prilastkom dokument, (javna) listina: orožni list; izdati, podaljšati potni list; poljud.: mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; imeti obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti; poročni list izpisek iz poročne matične knjige; predložiti rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige
- 4. časopis, revija: tuji listi pišejo o borzni krizi; list poziva vlado, naj začne pogajanja; izdajati, ustanoviti list / dijaški list Lipica; družinski list; gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela; urednik literarnega lista / Uradni list Socialistične republike Slovenije
- 5. star. pismo: brati list; sin ji je poslal list; materin list
- 6. ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo: zlomiti list; list kopja; list kose, lopate, sekire, žage; konica lista
● ekspr. dovolj je, obrni list začni govoriti o čem drugem; knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti
♦ agr. gnojiti pod list med rastjo; bot. čašni listi zunanji listi dvojnega cvetnega odevala; črtalasti list dolg in ozek; deljeni list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev; pernati list; plodni listi; sestavljeni list iz lističev; venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala; igr. list karte, ki jih ima igralec razporejene v roki; min. list najtanjša plast rudnine, ki se da odklati; navt. list širši del vesla; vpisni list dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki vsebuje podatke o ladji; rel. list odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; strojn. list del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve; šol. matični list interni dokument, v katerem se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; tekst. list del brda, v katerem so vpete nitnice; trg. list format pol papirja z mero 210 x 297 mm; garancijski list; zool. morski list ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu, Solea; suhi list v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben suhemu drevesnemu listu, Kallima; živi list v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna rastlinskemu listu, Phyllium; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
metúlj -a m (ú) - 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel
- 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mimikríja -e ž (ȋ) biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mókar -ja m (ọ̑) nekdaj trgovec z moko: peki in mokarji;
bel kot mokar
♦ zool. žuželka, katere ličinka s trdim oklepom živi zlasti v moki, Tenebrio molitor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mrávlja -e ž (á) - 1. drobna žuželka, ki živi v velikih skupinah: mravlja leze, pleza, teka; mravlja me je ugriznila; drobne mravlje; družina, gnezdo mravelj; ves dan dela kakor mravlja zelo pridno; priden je kot mravlja zelo
♦ zool. bela mravlja termit; črna mravlja ki je črne barve in se hrani z izločki listnih ušic, Lasius niger; lesna mravlja velika mravlja rjavo črne barve, ki se naseli v lesenih delih stavb in jih razjeda, Camponotus ligniperdus; rdeča mravlja ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rjava mravlja ki je rjave barve in vdira v stanovanja, Formica fusca; velika mravlja - 2. mn., knjiž. občutek otrplosti in rahlega zbadanja; mravljinci: imeti mravlje v nogi / mravlje mu lezejo po hrbtu, koži; mravlje ga spreletavajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
múha -e ž (ú) - 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji muh; sredstvo proti muham; ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika; množijo se kot muhe zelo, hitro; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma; pijan, siten kot muha zelo, hudo
// kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni
// nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo - 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho; muha in pecelj
- 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho; podolgovata muha; muha in merek / muha na puški
- 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre; bojijo se njegovih muh; gospoda ima muhe; izpolni mu vsako muho; težko prenaša otrokove muhe; ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve
- 5. ekspr., v povedno-prislovni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh; fant ni, redko je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv; njegov predlog ni od muh je pomemben, dober
// cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen
● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho žarg. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; žarg. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; žarg., lov. to žival moramo čimprej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
múren -rna m (ú) - 1. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih: po senožetih se oglašajo murni; cvrčanje murnov / čri čri čri, prepevajo murni
- 2. črnkast vol: murni in sivci
♦ zool. murni žuželke z zajetnim telesom, katerih samci tvorijo s trenjem kril značilne glasove, Gryllidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mušíca -e ž (í) - 1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic
● star. vinske mušice vinski bratci
♦ med. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mušice; zool. češnjeva mušica češnjeva muha; pšenična mušica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mušice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila - 2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mušica na puški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nosàn tudi nosán -ána m (ȁ á; ȃ) ekspr. kdor ima velik, dolg nos: ta nosan mi ne ugaja
♦ zool. rdeči nosan roparska žuželka s kljuncem, s katerim ob nevarnosti daje cvrčanju podobne glasove, Rhinocoris iracundus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obád tudi obàd -áda m (ȃ; ȁ á) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: obadi pikajo;
nadležen kot obad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
okríliti -im dov. (í ȋ) knjiž. poživiti, spodbuditi: te besede so mu okrilile korak / ljubezen mu je okrilila srceokríliti se dobiti krila: žuželka se okrili
okríljen -a -o: risba predstavlja otroka na hrbtu okriljenega konja; hitel je okriljen z upanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
opraševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja;
pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ôsa -e stil. -é ž (ó) čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom: ose brenčijo, letajo;
osa piči;
roj os se je usul za njim;
skočil je pokonci, kot bi ga osa pičila zelo hitro;
ženske so se zagnale vanj kot ose jezno, razdraženo;
hud, siten, razdražen kot osa;
bila je preščipnjena kakor osa zelo stisnjena v pasu
♦ zool. lesne ose žuželke, katerih ličinke vrtajo rove globoko v les iglavcev in listavcev, Siricidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ôvčji -a -e prid. (ō) nanašajoč se na ovce: ovčja koža;
ovčje meso, mleko / ovčje usnje / ima topel ovčji kožuh; ovčja volna / ovčji sir / ovčji pastir; ovčja staja / ovčje garje
● ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega
♦ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; zool. ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco v nosnih in čelnih votlinah, Oestrus ovis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
paličnják -a m (á) zool. žuželka paličastega telesa, brez kril, Bacillus rossii
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
papatáči -ja m (ȃ) - 1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem
- 2. nestrok. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, strok. popadač: uničevati papatačije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pár -a m (á) - 1. skupina dveh oseb: igralski par se je predstavil v novi drami; iz gledališča so prihajali mladi pari; bila sta prav čeden par / drsalni par; plesni pari so zaplesali četvorko; zakonski par mož in žena
// fantje in dekleta so bili na pare; star. s kom si šel v par pri pogrebu kdo je bil s teboj v paru; biti v paru s kom; korakati v parih tako, da sta dva v vrsti; vojaki patruljirajo po parih, v parih po dva
// ena od teh oseb: izbrati si par; bila je brez para - 2. skupina dveh enot: popravil je dva para čevljev; par nogavic; kupila je nov par rokavic / žuželka s tremi pari nog
// ena od teh enot: čevlju je našla par; nogavica brez para - 3. s prilastkom dve istovrstni živali istega spola: kupil je dva para konj; vpreči v voz par volov
// dve istovrstni živali nasprotnega spola: labodji par; siničji par si je spletel novo gnezdo
● ekspr. je plavalec, ki mu ga ni para zelo dober; ekspr. pil je vino, ki mu ga ni bilo para zelo dobro; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven
♦ fiz. ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; lingv. zveneči in nezveneči pari glasov; šport. tekmovanje parov dveh igralcev proti dvema; voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pastír -ja m (í) - 1. kdor pase, čuva živino: v mladosti je bil pastir; pastir žene ovce na pašo / kravji, ovčji, svinjski pastir
● knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok - 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo kačji pastirji; ličinka kačjega pastirja
- 3. star., v zvezi dušni pastir duhovnik, župnik: dobili so novega dušnega pastirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pésem -smi ž (ẹ̑) - 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo
- 2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem
// izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh - 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov
- a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel
// pesem slavca je utihnila - b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem
● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober
♦ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo; muz. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pikáč -a m (á) knjiž., ekspr. žuželka, ki pika: ne brani se muham več niti pikačem obadom (O. Župančič)
♦ teh. ostro kladivo za čiščenje zvarov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
popadáč -a m (á) zool. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, Phlebotomus papatasii: anofelesi in popadači
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pretipávati -am nedov. (ȃ) - 1. tipajoč se dotikati česa na več mestih: skrbno je pretipaval bankovce; otrok pretipava igračo / žuželka je s tipalkami previdno pretipavala hrano
// s tipanjem preiskovati: pretipavati žepe / zdravnik mu je pretipaval trebuh
● ekspr. radar ves čas pretipava nebo preiskuje - 2. ekspr. temeljito izpraševati: dolgo ga je pretipaval / če te bodo kaj pretipavali, se naredi neumnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prót -a m (ọ̑) šiba, palica: odrezati v grmu prot;
natepsti otroka s protom;
leskov, vrbov prot / košare iz prota iz protja // ribiški prot ribiška palica
♦ zool. suhi prot žuželka paličastega telesa, brez kril; paličnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prozóren -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) - 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli
// ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren - 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni
prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ríbica -e ž (í) manjšalnica od riba: hraniti ribice;
hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve // ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice
♦ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rjávkast -a -o prid. (ȃ) ki ni popolnoma rjav: rjavkast kožuh;
rjavkasti madeži;
krilo je rjavkasto / zagorelo rjavkast obraz / riba rjavkaste barve
♦ zool. rjavkasti striček žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domesticarjávkasto prisl.: rjavkasto sivi ali rjavkastosivi oblaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
róžen -žna -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic
// star. v rožnem maju cvetočem
● star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno - 2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica
♦ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
róžno prisl.: rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč
♦ bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rús1 -a m (ȗ) nar. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah; švab: v shrambi so se zaredili rusi
● bilo jih je kot rusov zelo veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
selívka -e ž (ȋ) žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: selivke so že odletele na jug / ptica selivka
♦ zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria; riba selivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slínarica -e ž (ȋ) zool. majhna zajedavska žuželka, katere ličinka se obda s penasto slino in sesa rastlinske sokove, Philaenus spumarius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
srebŕn -a -o prid. (ȓ) - 1. ki je iz srebra: srebrn kovanec; srebrn pribor; srebrna žica / srebrna kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za drugo mesto v posameznih športnih disciplinah; srebrna plaketa; srebrna ura
// srebrov: srebrni rudniki; srebrna ruda - 2. take barve kot srebro: srebrni čevlji; srebrn papir / ekspr.: srebrni lasje; srebrna brada; pesn. srebrna rosa / srebrn sijaj; srebrna barva
- 3. ekspr. zvonek, čist: srebrn glas; srebrn smeh otrok; srebrno petje
● pog. srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi; srebrna poroka petindvajsetletnica poroke; ekspr. srebrna ptica letalo; ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase
♦ bot. srebrna krvomočnica alpska rastlina s srebrno dlakavimi pritličnimi listi in rožnatimi cveti, Geranium argenteum; um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico; vrtn. srebrni javor veliko parkovno drevo z nasprotnimi, deljenimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Acer saccharinum; srebrna lipa visoko okrasno drevo z velikimi premenjalnimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Tilia tomentosa; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca; zool. srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanju, Lepisma saccharina
srebŕno prisl.: srebrno se lesketati; srebrno beli lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sršèn in sršén in sŕšen -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑; ŕ ẹ́) velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju: sršeni brenčijo, pikajo;
razdražiti sršene;
čmrlji in sršeni;
gleda kot sršen;
hud kot sršen
● knjiž. Prešernovi sršeni epigrami, puščice; beži, kot bi ga sršeni podili hitro, prestrašeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
steníca -e ž (í) - 1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah
♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina - 2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta stenica je kradla in goljufala / kot psovka priznaj, stenica, da si to storil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
strgáč -a m (á) strgalo: podrgniti s strgačem / na strgaču si je očistil blatne čevlje na strgalniku
♦ gozd. strgač orodje za zaznamovanje drevja; zool. žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stríček -čka m (ȋ) ljubk. stric: to je moj striček / striček, koliko je ura
♦ zool. rjavkasti striček žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
strígalica -e ž (ī) - 1. rjava žuželka s kleščami na koncu zadka: pod kamenjem so bile strigalice
- 2. nizko suh, slaboten človek: kaj počne tukaj ta strigalica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ščítast -a -o prid. (ȋ) ki ima obliko ščita: ščitaste luske;
pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika
♦ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ščúrek -rka m (ú) - 1. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah: v shrambi so se zaredili ščurki; bilo jih je kot ščurkov zelo veliko; ko je vstopil, so se poskrili kot ščurki / kuhinjski ščurek
- 2. nar. primorsko temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: cvrčanje ščurkov
♦ tekst. ščurek leseni tulec, skozi katerega teče nit s kolovrata; zool. gozdni ščurek ščurku podobna žuželka, ki živi v gozdu, Ectobius lapponicus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šípkov -a -o prid. (ī) nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti;
šipkov grm / šipkov čaj
♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škrátec -tca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: prikazal se mu je škratec;
nagajiv kot škratec / gozdni škratec / brat je pravi škratec
♦ zool. rdeči škratec žuželka z enim parom rdeče-črnih kril, Pyrrhocoris apterus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škrebetúlja -e ž (ú) zool. žuželka, ki ima rdeča zadnja krila in slabo leta, Psophus stridulus: poslušati škrebetulje / kobilice škrebetulje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škržát -a m (ȃ) žuželka toplih krajev, katere samec cvrči: škržat cvrči;
petje škržatov;
murni in škržati
♦ zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šóštar -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šúštar -ja m (ȗ) - 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja
- 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev
● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šváb -a m (ȃ) - 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe
- 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
termít1 -a m (ȋ) v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa;
jajčeca, roji termitov
♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tríps -a m (ȋ) zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips: uši in trips / tobakov trips
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi;
trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje
♦ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ušíca -e ž (í) zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove: na jablanah so se pojavile ušice;
zatirati ušice;
jajčeca ušic / listne ušice listne uši
♦ zool. šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vólkec -kca [u̯k] m (ọ̑) manjšalnica od volk: mlad, sestradan volkec;
volkulja z volkci
♦ zool. volkec kačjemu pastirju podobna žuželka, katere ličinke lovijo na dnu peščenih lijakov majhne žuželke, navadno mravlje, Myrmeleon formicarius; volkci majhni pajki z osmimi očmi v treh prečnih vrstah in glavniku podobnimi kremplji z malo zobci na nogah, Lycosidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zakríliti -im dov. (í ī) s končinami narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: petelin zakrili in zakikirika / ugotavljati, kolikokrat na sekundo žuželka zakrili / zakriliti s krili // z rokami vstran od telesa narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: od jeze, veselja zakriliti / zadeti vojak je zakrilil in padel / zakriliti z rokami // narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: roke zakrilijo po zraku / roka mu zakrili v jezni kretnji
● ekspr. ptica zakrili pod nebo zleti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zòlj zôlja in zólj -a m (ȍ ó; ọ̑) zool., v zvezah: goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis;
konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus intestinalis;
ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco v nosnih in čelnih votlinah, Oestrus ovis
● nizko ima zolje v riti je nemiren, nestrpen, siten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zvíjati -am nedov. (í) - 1. delati, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zvijati list, odejo, papir / zvijati jadra; s prsti je zvijala rob predpasnika / zvijati nit, volno, trak; zvijati vrv v klobčič, osmico / zvijati (si) cigareto z zvijanjem delati
- 2. z vitjem delati primerno za določeno uporabo: zvijati šibe, srobot
// z vitjem združevati: zvijati več niti skupaj - 3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: vihar zvija veje dreves / petelin zvija vrat; žuželka zvija zadek; zvijati telo pri plesu / pog. krč ga zvija / brezoseb., ekspr. zvija ga od bolečin, smeha
// kriviti: zvijati palico / ekspr. zvijati ustnice - 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, ljubosumnost, radovednost ga zvija; skrb, strah ga zvija
- 5. ekspr. povzročati bolečine, težave: revmatizem ga zvija / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu jo zvija
● ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; zastar. zvijati besedo, resnico prilagajati sebi v korist; star. sušec zvija rep ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme
zvíjati se - 1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi: črv, gosenica se zvija; zvijati se kot jegulja / kača se zvija v svitek / zvijati se v porodnih krčih
- 2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostirati se: pot se zvija med njivami; reka se zvija med bregovoma / stopnice se zvijajo navzgor / vrv se je zvijala po krovu
- 3. viti se: iz dimnika se zvija dim
- 4. prihajati v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deske se zaradi vročine zvijajo; v vlažnem prostoru so se platnice začele zvijati
// prihajati v stanje, ko se kaj krivi okrog namišljene osi: oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati / lasje se ji lepo zvijajo
● ekspr. dežela se zvija v smrtnih krčih kmalu bo propadla; ekspr. poletje se zvija v zadnjih krčih mineva; solata se zvija v glave dela glave
zvijáje: ležati zvijaje se na postelji; steza se zvijaje vzpenja
zvijajóč -a -e: pogovarjal se je, zvijajoč si cigareto; zvijajoči se stebri dima; dežela, zvijajoča se v krčih; zvijajoča se kača, vrv; zvijajoče se telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žito: žitno zrno / žitno polje / žitni pridelek / žitni čistilnik stroj za ločevanje plevelnega semena od žitnega; žitni silos / žitna kava; žitno žganje
♦ agr. žitna rja; etn. žitna skrinja skrinja, navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; teh. žitni kombajn; zool. žitni molj; žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žužélka -e ž (ẹ̑) majhna žival s členjenim telesom, tremi pari členastih nog in navadno krili, tipalkami: žuželke brenčijo, letajo;
škodljive žuželke;
ličinke žuželk;
piki žuželk;
čebele, hrošči in druge žuželke / krilate, nekrilate žuželke; vodne žuželke
♦ zool. žuželke živali s členjenim obročkastim telesom, pokritim s hitinom, Insecta; kljunate žuželke s sesalom, ki je proti koncu zoženo, Hemiptera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.