čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga,
dáti kóga na čêvelj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drobíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
gléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. žvečiti, žuliti: glevil je ugaslo cigaro;
gleviti tobak;
počasi je glevil pipo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gúliti -im nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hà2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
izžulíti in izžúliti -im dov. izžúljen -a; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) poud. kaj iz koga/česa ~ madež iz perila |izdrgniti|; ~ denar iz očeta |dobiti ga s silo, z vsiljivostjo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
klẹ́šče klẹ̑šč ž mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
múliti -ūlim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nažulíti in nažúliti -im dov.; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) koga Čevelj ga je nažulil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ožulíti ožúlim dovršni glagol [ožulíti] in [ožúliti] povzročiti manjšo poškodbo v obliki mehurčka ali odrgnine na koži zaradi drgnjenja
ETIMOLOGIJA: ↑žuliti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ožulíti in ožúliti -im dov. ožúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) koga/kaj Čevlji so ga ožulili; ~ (si) nogo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ožulīti – glej žulīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
požulíti in požúliti -im dov. požúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) poud. |popiti, pojesti|: kaj na skrivaj ~ vso čokolado
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prežulíti in prežúliti -im dov. prežúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ kožo na peti do krvi; poud. ~ vso slovnico |predelati, preštudirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ščemẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
tiščati -im nedov. tiščati, žuliti:
kej jo zheul ner ble tishi 3. ed. ǀ shelodiz ga tishi 3. ed. tiščati se oklepati se, ostajati pri:
aku hozhesh nasha ſerza lete tebi offramo, de ſi lih nej ſo uredne per tvojm lubesnivim ſerzi ſe tishati nedol., vener h' tebi yh pertiſnemo ǀ sakaj ſe li semle tishite 2. mn. ǀ tishiteſe vel. 2. mn. matere, inu per ny oſtanite doma ǀ tishiteſe vel. 2. mn. per vashi materi ǀ tiſhiteſe vel. 2. mn. matere, kakor pishate
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. 1. žvečiti, žuliti: žleviti kruh / žleviti tobak 2. piti: žleviti vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žuborẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žúla, f. die Kinderdutte, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — prim. žuliti = cucati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti] 1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih3.1. ekspresivno jesti sploh
4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žulíti in žúliti -im nedov. (ī ú) 1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo;
kamenček na peti me žuli;
zelo žuliti // s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli 2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah;
med rokami je žulila prazno skodelico 3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko;
kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha;
ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček 5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki;
ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli
● ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; pog. žuli se za izpit uči se, študiražulèč -éča -e:
žuleči čevlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žulíti in žúliti -im nedov. žúli -te in -íte, -èč -éča; žúlil -íla, žúlit, žúljen -a; žúljenje; (žúlit) (í/ȋ/ú ú) koga Novi čevlji ga ~ijo; poud.: Negotovost ga najbolj ~i |vznemirja|; žuliti kaj ~ kozarec vina |počasi piti|; ~ skorjo kruha |počasi jesti|; Otrok ~i prst |sesa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žulíti in žúliti -im
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
žúliti Frazemi s sestavino žúliti:
čêvelj žúli kjé kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žulīti žúlim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — (pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — trinken (zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žuliti [žulīti žúlim]
nedovršni glagol- drgniti, natirati
- zaklanemu prašiču odstranjevati ščetine; mavžati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žuliti ► ˈžüːl’t ˈžüːl’ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žūlj -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žúljati, -am, vb. impf. 1) = žuliti 1): žuljati in treti kožo s kredo, Vrt.; — 2) langsam etwas thun, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žváliti -im nedov. (á ȃ) nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.