dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.-Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sę̑rəc, -rca, m. 1) der Greis, Mur., Jan., Slom., vzhŠt.; — 2) der Schimmel, vzhŠt.; der Eisenschimmel, Jan., Mik.; — der Rothschimmel, V.-Cig.; — 3) = žveplo, der Schwefel, Jan., Šol.; (prim. stsl. sêra).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zadüšljívi -a -o prid. zadušljiv: Žveplo gori splávim, zadüšljivim pleménom AI 1878, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zveplu gl. žveplo ♦ P: 2 (TC 1550, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žéplọ, n. = žveplo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplen -a prid. žveplen:
aku semla je ſhveplena im. ed. ž, taku tudi voda po ſhveplu deshi (I/1, 189) ǀ do vekomabom v' shueplenim mest. ed. m ogniu pokopana (II, 27) → žveplo, → žveplenski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplénka -e ž žveplenka, vžigalica: Žveplo Nüca se za žveplenke AI 1878, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplenka [žveplẹ́nka]
samostalnik ženskega spolavžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo; žveplenka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplenski -a prid. žveplen:
na naglim bo zhes naſs ta shveplenski im. ed. m ogin prishal ǀ shueplenski im. ed. m plemen do Nebes je shvigal ǀ saKaj je bil ta ſueplenski im. ed. m ogin prishal s'Nebeſs ǀ de bi yh is taiſtiga shveplenskiga rod. ed. m ognia reishili ǀ taiſti ogin perglihan temu shveplenskimu daj. ed. m ogniu ǀ Bug je bil ta shveplenski tož. ed. m ogin poslal ǀ si vidil ta ſhueplenski tož. ed. m ogin, kateri je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ shveplensk tož. ed. m ogin je pred ozhmy vidila ǀ ta vezhni shveplenskiogin tož. ed. m+ ſi ſadobish ǀ my vboge dushe terpimo v' tem shueplenskim mest. ed. m plemenu ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim mest. ed. m leshi ſveſana dusha ǀ v'shveplenskim mest. ed. m ogniu te dushe plauaio ǀ Bug je bil perſilen s' tem shueplenskim or. ed. m ogniom yh konzhati ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim or. ed. m ogniom ǀ sdaj s'shveplenskim or. ed. m plemenam ſim obdan → žveplo, → žveplen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žvéplọ, n. der Schwefel; z žveplom kaditi kaj; — prim. stvn. suëfal, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žvèplo -a s žveplo: Sulphur 'Sveplo KMS 1780, A8b; ſzpadno je ogyen i ſveplo od nébe KŠ 1771, 230; On dé de'zd'ziti i 'zveplo TA 1848, 9; Vu Zognyom i 'zveplom gorécsoj mlaki KŠ 1754, 144
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplo [žvéplo]
samostalnik srednjega spolažveplo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplo samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
žveplo s, F
6,
apyrum, ẛhveplu ẛhivu;
naphta, kamena olie, ali
ṡhveplu;
sandaracha, tú ardezhe
ṡhveplu;
sulphur, -ris, ṡhveplu;
sulphuraria, -ae, hiſha kir ſe
ṡhveplu déla;
sulphureus, -a, -um, is
ṡhvepla, ṡhveplen, ṡhvepen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplo -a s žveplo:
s'Nebeſſ ogin, shveplu im. ed., inu ſerd Boshij bo na te greshne dushe padal (II, 242) ǀ drusiga nej ſo vidili … ampak shveplu tož. ed., inu sfiniz kateru ſo ym v'garlu ulivali (I/1, 93) ǀ aku semla je ſhveplena, taku tudi voda po ſhveplu mest. ed. deshi (I/1, 189) ← bav. stvnem. *swëpal, stvnem. swëbal, srvnem. swëbel ‛žveplo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplo -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplo sam. s ♦ P: 23 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žveplom [or. ed.] gl. z predl., žveplo ♦ P: 4 (TO 1564, DC 1579, TT 1581-82, DC 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.