arzén -a (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

às medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ás1 -a (ȃ) 
  1. 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as
  2. 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav., iron. ti si pa as

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

desetíca -e ž (í) 
  1. 1. mat. vrednost znaka na predzadnjem mestu desetiške številke: računati z deseticami; število 52 ima pet desetic / pisati desetice pod desetice
  2. 2. pog. številka deset: namesto devetice je napisal desetico
  3. 3. nekdaj avstrijski novec za deset krajcarjev: za četrtinko vina je dal tri desetice; srebrna desetica
  4. 4. igralna karta z desetimi znaki: pikov as in srčna desetica
    ♦ 
    lov. šibra s premerom 3 mm; naboj, napolnjen s šibrami deseticami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

károv -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karo 2: karov as; karova desetka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kèc -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kəc(ə̏ ȁ, ə̀; ȅ é; ẹ̑) 
  1. 1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as: dobiti kec
  2. 2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krížev -a -o prid. (í) 
  1. 1. nanašajoč se na križ: križev les / imel je križevo življenje / križev as
  2. 2. rel., v zvezi križev pot upodobitev Kristusove poti na Golgoto: na steni je visel križev pot / moliti križev pot; pren., ekspr. prehodil je križev pot iz mučilnice v mučilnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

píkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pik2pikov as / ogledalo pikove oblike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sŕčev -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na srce 8: srčev as; srčeva desetka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vréden -dna -o prid., vrédnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na
    1. a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem dinarjev; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več, kot ga cenijo; biti malo, veliko vreden
    2. b) kako količino, mero sploh: as je vreden deset točk
       
      šah. figura je vredna tri kmete
  2. 2. z izrazom količine izraža značilnost česa
    1. a) glede na zadovoljevanje določenih potreb: ta peč ni dosti vredna, slabo greje; čeprav je majhno, je to stanovanje za nas veliko vredno / ta prstan je zame veliko vreden mi veliko pomeni
    2. b) glede na mero ustrezanja določenim merilom: s tega stališča razprava ni veliko vredna; gradivo dokumentarno ni dosti vredno / ekspr. te pesmi niso nič vredne
    3. c) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: premišljeno ravnanje je v takem primeru največ vredno
  3. 3. z rodilnikom ki zaradi svojih lastnosti, navadno dobrih, pozitivnih, zasluži kaj: pomilovanja, sočutja vreden človek; biti vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja; ni vreden, da zanj tako skrbiš / ekspr. občudovanja vreden pogum; posnemanja vreden zgled; film je vreden ogleda; živi v obžalovanja vrednih razmerah; ekspr. stvar ni niti omembe vredna; dejanje, vredno priznanja
    // ki je v skladu s čim, ki čemu ustreza: človeka vredno življenje; to je poštenjaka vredno dejanje, ravnanje
  4. 4. ekspr. ki ima dobre, pozitivne lastnosti v veliki meri: igrati vredna glasbena dela / estetsko vredni izdelki; moralno vredno dejanje / vreden človek; vredne lastnosti / vreden nakit dragocen; to je eden vrednejših sodobnih pesnikov pomembnejših
    ● 
    ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; slabš. drug drugega sta vredna oba sta enako slaba; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. dal mu je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. vredna je greha, poželenja je privlačna, zapeljiva; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 10